Čmok, čmok, čmok čmoketa v supergah, ko se sprehajam po močvirnih travnikih ob Bloščici. Bloščica je potoček na Blokah in Bloke ležijo na Notranjskem. Tam nekje v bližini je živel Martin Krpan, mene pa danes bolj zanima čofotanje po blatu kot močni junak.

Večjemu močvirju pravimo barje. Za nekatere ljudi je barje popolnoma nekoristna zadeva, saj tu ne raste ne koruza ne krompir, ni pašnikov, ne cest, ne gostiln. Taki ljudje bi barja najraje izsušili, zgradili asfaltne ceste in postavili kakšno tovarno ali vsaj kopico vikendov.
A barja so v resnici zakladnica rastlin in živali, ki jih komaj še kje vidimo.



Odkrijemo lahko - če hodimo tiho in previdno in damo oči na peclje - zanimive rastline, ki rastejo samo tu: dolgolistno rosiko, šaš, trstičje, malo mešinko in lokvanj.



In živali!
Odkrili bomo kačje pastirje, nešteto vrst metuljev, žabe, krastače, urhe, močerade in pupke.



Oho! Tamle se bliža skupina otrok, ki si je prišla ogledat Bloško jezero. Psssssst! Če bodo hodili tiho, bodo nemara v vodi opazili krapa.



Ej, Petra! Kaj če se v jezeru skrivajo krokodili?
Daj no mir, tule naju napade lahko le kakšna pijavka.

Odpravimo se naprej. Iz jezera voda odteka in se spremeni v potok, ki med travniki dela smešne ovinke, kot da se mu nikamor ne mudi.



Čez brv se pride na drugo stran Bloščice, vendar je zdajle prehod zaprt. Tule imamo počitek, sončenje in namakanje nog v mrzli vodi.



Najpogumnejši pa se gremo blatno vojno.

Zmaga tista skupina, ki bo iz boja prišla manj blatna in manj mokra.



Zmagali smo vsi, ki smo si upali v blatni boj! Trikrat hura za nas!!!

Maj 2001