"Lačna sem!" zakričim kozlu, ker je nahrbtnik prazen. Vse, kar sva vzela s seboj v hribe, sva pomljaskala in pohamsala.

"Obiščiva moje bratrance in sestrične, sodoprste kopitarje!"

"Eh… jih bova spekla na ražnju?"

"To pa ne! Pojedla bova skodelico svežega kislega mleka ali si privoščila hlebček sira."

Odpraviva se iskat pastirski stan, kjer domujejo pastirji in sirarji, ki med gorami pasejo udomačene sodoprste kopitarje, katerih navada je, da si na pašnikih napolnijo vamp z velikimi količinami trave in rožic, potem pa ležejo nekam v senco in jo počasi prežvekujejo - nekako tako kot jaz žvečilni gumi.

Hodiva in hodiva in nenadoma zaslišiva CINGL CONGL CINGL CONGL!

"Sva že blizu!" zakliče kozel in kar samo ga nese naprej ob misli na sveže kislo mleko, medtem ko jaz premišljujem, da imam od mlečnih izdelkov najraje sladoled.

Toda za ovinkom sva zagledala le razvaline, v katerih so nekoč poletja preživljali pastirji.

"Kje so te tvoje pastirske koče? Lačna sem!"

"Ne morejo biti daleč. Saj že slišim kravje zvonce," me tolaži kozel, meni pa vedno bolj kruli v želodcu.

"Tamle je!" zakličem in pohitim do koče. A koče je zaklenjena, čeprav prav lično urejena. Nekdo jo je spremenil v počitniško hišico. To ne velja! Lačna sem! Le kje se skrivajo pastirji in krave in koze in kje bom dobila kislo mleko?

"Še malo. Kmalu bova na cilju!" me tolaži kozel.

In…

… v dolinici zagledava planino s pastirskimi kočami.

"Kaj pa tako gledaš, a še nikoli nisi videla krave?" me pozdravi krava, prava važička, to že lahko rečem. Sicer se lahko važi. Večina njej podobnih kravic se vse življenje stiska v zatohlih hlevih, ona pa se sprehaja med planiskimi rožicami in tja v en dan zamahuje z repom.

Jaz sem tu zato, da na svojem hrbtu prinesem iz doline sol in polento. Sicer sem pa na dopustu.

Kakšna nesramnost! Celo poletje bom brez španskih nadaljevank, ker tu sploh ni televizije!

Ko bom velik, bom imel še večji zvonček kot moja mami!

Hej, počakajte! Upam, da je ostala še kakšna latvica kislega mleka zame!!!

V kotlu se greje mleko, ki se bo s pomočjo sirila zasirilo. Iz svežega sirčka bo sirar oblikoval hlebčke in jih položil v slanico. Nato jih bo zložil na police.

Hlebčki sira, ki zorijo.

Tako… osvežila sva se s kislim mlekom, si privoščila rezino sira in kos kruha. Zdaj pa nazaj v dolino - med avtomobile, izpušne pline, trume ljudi in na razbeljen asfalt. Oh, ja… kako že gre tista pesmica? Na planincah luštno biti, tam je dosti mleka piti.

O, saj še pridem… nazaj v planinski raj… naslednje poletje… zagotovo!

September 2001