Popotovanja Parni stroj Čaj s Šri Lanke Opal Mongolija Akdamar	Čaj s Šri Lanke Šri Lanka, nekoč Ceylon, je danes poleg Indije in Kitajske največja pridelovalka čaja. In čaj iz Šri Lanke je odličen, saj se je tu združila angleška tradicija pridelovanja z idealnimi naravnimi pogoji. Šri Lanka je otok, velik za tri Slovenije, ki leži jugovzhodno od Indije v Indijskem oceanu. Let do tja traja 11 ur in ko izstopiš iz letala, te presenetita zelo vlažen zrak in vročina. Ljudi je vse polno, so bolj drobni in čokoladne barve. Kasneje spoznaš, da jih še ni zajelo potrošništvo in da varujejo svoje okolje in naravo. Z ženo sva potovala od glavnega mesta Colomba, ki je ob morju, proti srednjemu, višjemu delu otoka, kjer je nekdanja prestolnica Kandy. Tu je tudi ogleda vreden botanični vrt, ki se po primerkih rastlin in urejenosti lahko kosa s slavnim angleškim Kew Gardens. Oh, kakšna mogočna drevesa - med njimi fikus, katerega krošnja pokriva površino celega nogometnega igrišča(2240 kvadratnih metrov). In "cannon ball tree" - drevo, s katerega bi lahko obral za cel koš "topovskih krogel".                     V tem osrednjem delu otoka sta primerna klima in zemlja za gojenje čaja. Od Kandyja, ki je na višini 700 m, se pokrajina, vsa obdelana in posajena s čajnimi grmički, dvigne na 2000 m, kjer se nahaja kraj Nuwara Elyja. Zaradi te višinske razlike govorijo o treh vrstah čaja: nižinskem, srednjegorskem in visokogorskem čaju. Cena in kvaliteta naraščata z višino. Ko se pelješ po vijugasti visokogorski cesti, lahko občuduješ urejene nasade in do kamor ti sega oko, so vsi hribčki zasajeni z lepo postriženimi čajnimi grmički.                      In vsake toliko je sredi nasadov tovarna! To je sušilnica in predelovalnica čaja. Pridelovanje in oddaja čaja sta organizirana tako, da tovarna, ki je v središču posestva, predela ves čaj s tistega področja. Lastniki tovarne so tudi lastniki vseh nasadov čaja tam okoli. Škoti so bili tisti, ki so nekoč vpeljali gojenje čaja v te kraje. To se je zgodilo po tem, ko je leta 1860 katastrofalna bolezen uničila nasade kave. In še danes imajo škotske družine v lasti prenekatero teh posestev, na primer Taylorji, Rotschildi. Čajni grmiček je presenetljivo "grobo" grmovje. Nasade obnavljajo vsakih nekaj let - ko prirastek rastline ni več zanimiv za "industrijsko" pridelavo. Rastline rastejo skozi vse leto in obirajo jih lahko neprestano. Ko so obiralci nehali na enem koncu, lahko začnejo spet na začetku. Obirajo tako, da se v vrstah in skupinah pomikajo med rastlinami, ki jim segajo do pasu in obirajo vrhnje, na novo odgnane listke. Obrano listje mečejo v koše, ki ga ima vsak obiralec (v glavnem tamilske ženske) na hrbtu. Potem, ko oberejo rastlino, z dolgo šibo "pokosijo", kar je še ostalo... tako zravnajo grmovje, ki bo kmalu spet na novo odgnalo.    Nabrane čajne listke z velikimi vozovi odtovorijo do tovarne. Tam "naredijo" čaj. Presenetilo me je, da je to zelo natančen in tehnološko zahteven proces. Nikakor ne gre samo za "posušiti in zapakirati". Potrebno je natančno posušiti lističe, jih zmleti, pa žgati, da se razvije pravi okus čaja, pa spet sušiti, da ostane v lističih le 2% vlage. In potem natančno sortirati po velikosti delcev - od lističev do prahu. Tako sem izvedel, da vse smeti in vse kar se zdrobi - vse, kar je skoraj odpadek v tem procesu, konča v čajnih vrečkah! Domačini imajo o čaju v vrečkah svoje mnenje: "To je lahko dobro le za tiste, ki se ne spoznajo na čaj in za Angleže." Vsaka tovarna ima zaposlenega tudi preizkuševalca čaja. Kuha si čaje: zelo natančno stehta količino čajnih lističev, ki jih za tri minute namoči v vrelo vodo, jih nato s prsti ožame, kar je zelo pomembno in si v velike "dnevnike" zapisuje svoje ocene. Pomemben del njegove opreme je velika posoda, kamor pljuva poskušene vzorce. Tovarne pakirajo čaje v 50 kilogramske vreče. Najmanjša količina čaja, ki jo pri njih lahko kupiš, je "vrsta". To je vse, kar so naredili v tistem dnevu, zloženo je na paletah in težko okoli 5 ton. Potem čaj potuje preko oceana, do velikih trgovcev v Londonu in Amsterdamu. Tu se zgodba o čaju nadaljuje: mešajo, odišavljajo, pakirajo na drobno...in še nekaj se zgodi s tem čajem - nekje med Šri Lanko in Londonom se mu cena kar za nekajkrat pomnoži. Tisti, ki so čaj pridelali, obirali in ga naredili, dobijo zanj zelo, zelo malo. Bojan Jurc