OPAL - SiO2nH2O

Opal - ogenj v kamnu, žlahtni kamen, cenjen zaradi bogatih barv.
Milijoni drobnih kroglic nekristaliziranega kremena tvorijo opal. Kroglice odbijajo in razpršijo svetlobo tako, kot bi se barve poigravale na površini materiala.
Nastanek opalov se pogojuje s počasnim izhlapevanjem vode in povečanju koncentracije SiO2 v raztopini kremena pred več milijoni let. Voda z veliko koncentracijo SiO2 in kremenice je zapolnila prazne prostore školjk in ostalih fosilov in pod visoko temperaturo vulkanske vročine se je začel tvoriti opal. Seveda je bilo veliko odvisno od sestave zemlje in kamenin.
Za točen nastanek opala ne ve nihče in so to le predvidevanja strokovnjakov, geologov in raziskovalcev, kaj se je dogajalo pred 10 milijoni let.

Najbližje nahajališče opalov je Madžarska. Najdemo jih še na Slovaškem, Poljskem in v Rusiji. Nahajališča so še v Ameriki, Afriki in še kje. Po kemični strukturi se najdejo opali tudi v Sloveniji, vendar zelo redko. To je brezbarven opal brez okrasne vrednosti, zanimiv le za zbiratelje.
Največja nahajališča opalov pa so v Avstraliji, kjer so tudi najlepši in najdražji primerki. Iz Avstralije prihaja na svetovni trg 95% vseh opalov.
Tu sem iskal in kopal tudi jaz in z veliko sreče tudi nekaj našel. Ko sem prišel v puščavsko mesto Coober Pedy, nisem imel pojma, kakšen je videti opal v naravi, kako lep in čudovit je v resnici.V začetku sem hodil po njem, pa ga nisem videl, nisem ga razločil od ostalih kamenčkov. Po nekaj mesecih sem že od daleč videl njegovo kakovost in presodil, ali se sploh splača skloniti in ga pobrati.
Ko koplješ, se prav dobro sliši, ko manjša rovnica zadane vanj. To je prav lep zvok, ki pa v večini primerov ne pomeni čist, kristalni opal. Če bi bilo to tako enostavno, bi zelo veliko ljudi obogatelo s kopanjem opalov. Tako pa sem spoznal ljudi, ki so kopali in še kopljejo petindvajset ali več let, in so našli opalov le za preživetje. Nekateri pa so si prikopali kar solidno premoženje in opale zelo dobro vnovčili.
V času, ko sem bil tam, so trije Grki, bratje, našli za kakih 30 milijonov avstralskih dolarjev (390 milijonov slovenskih tolarjev) opalov.
To je vsota, ki so jo prijavili, ker je treba od izkopanih opalov plačati davek avstralski vladi. Po moji oceni in po oceni ostalih še bolj izkušenih rudarjev pa so morali najti za okoli 60 milijonov avstralskih dolarjev opalov.
Na tem najdišču sem z njihovim dovoljenjem tudi jaz iskal na površju za kakšnim spregledanim opalom. Temu opravilu, iskanju opalov na površju, avstralci rečejo "noodling". Tu sem našel kar nekaj lepih primerkov, ki sem jih zelo dobro zbrusil in jih solidno prodal.
Da, zbrusil sem jih kar sam, kajti, ko sem že kopal opale, sem šel še v šolo brušenja, ki je bila v Coober Pedy-ju. Tu nas je nekaj zagnancev učil nek švicarski državljan. Seveda je bilo šolo treba tudi plačati, po 16 dolarjev za 3 ure. Dva meseca sem obiskoval šolo. Na srečo sem kot kovinar brušenje obvladal tako hitro, da sem že prvi opal, ki sem ga zbrusil, lahko tudi prodal.
Opalov je toliko različnih, kolikor je barv na svetu. Niti dva nista enaka, čeprav sta recimo iz enega kosa. Tudi od nahajališča do nahajališča se razlikujejo. Bil sem še v Mintabie in Andomooko, kjer so si opali popolnoma različni.
V opalu je 6 do 20% vode. Surovi opal mora biti izkopan na vlažnem področju, sicer lahko razpoka in se uniči.
Ko je zbrušen, mu gladka površina preprečuje izhlapevanje.
Kako negujemo opal? Čistimo ga izrecno samo z vodo in to zelo nežno, ker je opal zelo krhek. Pri delu ga moramo odložiti. Nepravilna nega opalov se nam nemalokrat maščuje.

Opal sem dodobra spoznal in vzljubil, saj sem v šestih mesecih Avstralije preživel kar štiri mesece v puščavskem Coober Pedy-ju. Spoznavam in obdelujem opal še sedaj, tri leta po vrnitvi.

Vojko Renko