|
Muc Langus & čarovnička Gajka
sedem pravljic za lahkonoč
Vinko Möderndorfer
Ilustrirala Jelka Godec Schmidt
Založba Mladika
Ljubljana 2002
Na koncu se vedno izkaže resnica
(odlomek)
 "Joj
, kaj bo rekla babica, ko bo videla, da je njena najljubša sladkornica
razbita!" je zaskrbljena deklica. Čarovnička Gajka se medtem,
ko si deklica v veliki skrbi grize nohte, neopazno skrije pod mizo
in povleče prt še bolj navzdol, tako da se izpod mize ne vidi niti
konic njenih velikih čarovniških čevljev. Mucek pa se povsem nedolžno
zlekne sredi preproge, si s tačko gladi brke in se dela, kot da
je vse v najlepšem redu.
Babica odpre vrata in obstane na pragu. "Kakšen hrup pa je
to?" Mucek samo mimogrede pogleda babico, ne da bi si prenehal
gladiti svoje brke. Tudi pod prtom se nič ne zgane. Samo deklica
zardi in začne jecljati: "Babica! Nisem nalašč... hočem reči...
saj nisem jaz!"
Zdaj babica zagleda na tleh razbito skodelico. Roki da v bok in
se naredi hudo, čeprav v resnici ni čisto nič huda. "Nekdo
je razbil sladkornico!" Mucek si zdaj preneha gladiti brke
in začne prijazno presti, da bi na babico naredil vtis, kot da nima
nič pri vsem tem, kot da je iz neke popolnoma druge zgodbe.
Deklica skloni glavo in se začne opravičevati: "Veš, babica...
Saj ne boš verjela... Kar... kar... kar..."
Babica se nasmehne in poboža vnukinjo po glavi: "Saj vem, sladkornica
se je kar sama razbila..."
"To ne, to ne!" vzklikne deklica.
"Potem pa jo je gotovo mucek," reče babica, da bi pomagala
vnukinji iz zadrege.
Ko mucek to sliši, se takoj postavi v bran. "Mijav! Mijav!"
protestno zamijavka in dvigne rep visoko navzgor.
"Hm," se zamisli babica, "mucek pravi, da je ni."
"Seveda je ni..." vzklikne deklica... "Ne vem, kako
bi povedala... Tukaj je ena deklica, ki trdi, da je čarovnička Gajka...
In ona je razbila skodelico, ko je čarala hrup." Deklica se
ozre po sobi... "Ja, kje pa je?" Kam se je skrila?"
Deklica plane k mizi... "Tukaj spodaj je!" Najprej razbije
čajnik, potem se pa skrije! Skrivačka!" Deklica odgrne prt...
Toda... Na njeno veliko začudenje pod mizo ni nikogar... "Kam
je pa šla...? Kam se je skrila...? Zdaj mi pa ne bo nihče verjel!"
skoraj zajoka deklica.
"Mijavvv, mijav, mijaaaaav, mijav..." zamijavka mucek
in se z gobčkom posmuli ob babičino nogo.
"Muc pravi, da je čarovnička morala nujno odpotovati,"
reče babica povsem mirno.
"Ja, kar odšla je... Malo prej pa je še tu bila..." smrka
deklica.
"In porcelan je razbijala," jo dopolni babica.
"Seveda, seveda," je navdušena deklica, saj se ji zdi,
da ji babica zdaj verjame.
Tudi mucek navdušeno pritrdi: "Mijav. Mijav."
"No," zavzdihne babica, če muc pravi, da je bilo tako,
potem moram verjeti."
Deklica je presenečena: "Babica?! Ti razumeš, kaj mucek govori?"
"Seveda razumem. Saj razumeš tudi ti, se nasmehne babica in
objame vnučko.
"Kako...?" Deklica kar ne more zapreti ust.
"Ko sem bila otrok, sem se naučila. Zdaj pa tudi še nisem pozabila."
"Potem poznaš čarovničko Gajko in rumenega muca Langusa?"
| 
