|
KJE SO DOMA DOBRI MOŽJE
Zdravko Duša
Ilustriral Peter Škerl
Mladinska knjiga
Ljubljana 2008
(odlomek)
Marina je danes zelo zaskrbljena. Kadar je Marina zaskrbljena, hodi za mamo in se ji skoraj prilepi na pete.
»Kam gre spat Božiček?«
»Ne vem, najbrž odide nekam daleč na sever,« pravi mama. »Jeleni s sanmi pridejo ponj in ga odpeljejo.«
Marina ve, da to ni res. Videla je Božička, ko se je pripeljal s sivim avtom. V njem so bili še trije Božički. To je bilo popoldne, ko sta šli z mamo v cerkev, na Miklavževo urico.
Miklavž je imel čisto drugačno kapo kot Božički: visoko in zlato. Tudi velika palica, ki jo je držal v roki, se je zlato pobliskavala. Za njim na oltarju so gorele lučke.
»Marina Bečirević!« je poklical.
Mama jo je nalahno potisnila. »Pojdi gor,« je rekla. »Miklavž ima nekaj zate.«
Marina je stopila naprej in obstala pred Miklavžem. Ta se je sklonil k njej, da jo je požgečkala po čelu njegova bela brada.
 »A imaš rada bonbone?« je vprašal Miklavž.
»Imam, ampak danes sem jih že preveč pojedla,« je rekla Marina.
Miklavž se je začudil. »Takih otrok pa ne poznam, ki bi pojedli preveč bonbonov. Vsi bi jih radi še. Koliko je to – preveč?« razširil je prste. »Koliko? Toliko?«
»Zakaj pa nimaš rokavic?« ga je vprašala Marina. »Dedek Mraz ima rokavice. A tebe nič ne zebe?«
»Ne, nič me ne zebe,« je rekle Miklavž. »In tebe tudi ne, ti si tudi brez rokavic.«
»Moje rokavice ima mami. Tamle je.« Marina je pokazala proti vratom, kjer je stala mama.
»Aha, pridna. No, potem pa le pojdi k njej. In pridna bodi, Marina, boš?«
Marina se ni premaknila.
»A mi ne boš dal bonbonov?« je vprašala. »Za jutri. Danes sem jih že preveč pojedla.«
»Aha!« je rekel Miklavž. In je segel v vrečo. Ven je potegnil veliko vrečko bonbonov. Marina je pogledala mamo. Mama je pokimala. Marina je vzela bonbone od Miklavža in stekla k mami.
| 
