|
METULJ NA DEŽJU
Več avtorjev
Ilustrirala Marija Prelog
Društvo Jasa
Ljubljana 2002
Milan Dekleva
Ko je bila Nina majhna, je dobila psičko Jenny.
Tudi Jenny je bila majhna, zlatorjava puhasta kepica.
Nina in Jenny sta rasli, Nina počasi, Jenny pa hitro.
Kar naenkrat je bila Jenny velika, Nina pa še vedno majhna.
Oči je bil že dolgo dolgo velik, zato že dolgo dolgo ni razumel
nekaterih stvari. Moral je prositi Nino, naj mu jih razloži.
"Zakaj psi rasejo hitro, otroci pa počasi?" je vprašal
hčerko.
"To je zato," je pojasnila Nina, "ker psički hitreje
umrejo. Ker hitreje umrejo, morajo hitreje živeti."
"Kolikokrat?"
"Sedemkrat hitreje."
"A to pomeni," je vprašal oči, "da doživijo sedemkrat
manj stvari?"
Nina je odkimala z glavo. "Oči, oči. To pomeni, da so sedemkrat
bolj občutljivi.
To pomeni, da ne zgubljajo časa. Zato so kar naprej ljubeznivi in
dobre volje.
A si že videl psa, ki je slabe volje?"
"Ne," je rekel oči.
"No, vidiš. A si že videl psa, ki se dolgočasi?"
Oči se je nasmehnil. "Nisem. Ampak ne razumem, kako jim to
uspe. Mene bi na njihovem mestu kar pobralo."
Nina ga je pogledala z začudenimi očmi. "Zakaj?"
"Dan za dnem gledajo v tla."
"To je zato," mu je pojasnila hčerka, "ker so psi
bitja Zemlje. Ko vohljajo okrog, vejo, kdaj bo začela rasti trava,
kdaj bodo iz brlogov pritekli zajci, kam se je namenil Varuh ptic."
"Kdo?" je oči debelo pogoltnil slino. "Varuh ptic?"
"Varuh ptic je krilati duh, ki kaže pticam, kje naj gnezdijo.
Pokaže jim taka skrivališča, kjer so varne pred sovražniki."
"In kakšno zvezo ima to s psički?" je vprašal oči.
"Zelo pomembno zvezo. Čisto prav si ugotovil, da psi kar naprej
gledajo v tla. Kljub temu pa vedo, kaj se dogaja na nebu. Zato vedo,
ker poslušajo ptice.
Ptice jim sčivkajo nebesne podrobnosti. Do zadnje. V zameno pa psi
pazijo na Varuha ptic, kadar hodi po tleh. Ko je Varuh ptic na tleh,
ne vidi ljudi in avtomobilov, avti in ljudje pa ne vidijo njega.
Če ne bi bilo psov, bi hitro prišlo do nesreče."
"Nisem vedel," je bil osupel oči. "Imajo psi tudi
svojega vrhovnega varuha?"
"Ja," se je nasmehnila Nina, "imajo ga. Ime mu je
Dlakavi tekač. Dlakavi tekač je duh daljav, zato se najboljše počuti
med travniškimi vetrovi. Ne more pa psom pomagati v mestih, kjer
ni nobenega prostora."
"Aha," se je zamislil oči, "zato moramo v mestih
na pse paziti ljudje."
"Točno," se je zasmejala Nina. "Dlakavi tekač je
pooblastil otroke, naj pazijo na mestne pse."
"Zakaj pa otroke?"
"Ker se samo otroci znajo igrati s svetom. Ker se otroci zabavajo
s stvarmi, stvari pa zabavajo otroke. Ker otroci ne mislijo nase
in na denar in na pralni prašek."
"Hm," je zamomljal oči.
"Nič hm," se je uprla Nina.
"Kako naj otroci skrbijo za pse, če še zase ne znajo skrbeti?"
Nina je nežno prijela očijevo dlan in rekla: "Starši morajo
skrbeti za otroke, otroci pa za živali," je šepnila. "Saj
si mi rekel, da so vse stvari na svetu povezane in same zase niso
nič."
Oči je stisnil hčerkino dlan. Skupaj sta odšla na vrt, da bi Jenny
odpeljala na sprehod na travnik. Jenny je veselo zalajala in od
sreče poskakovala v zrak. Oči so se ji bleščale, v njih je bila
čista čista svetloba. Ko so prišli na travnik, je Nina spustila
Jenny, ki se je takoj pognala v tek.
"Pazi," je zavpil oči in zgrabil Nino za zapestje. Deklica
je začudena obstala.
"Kaj pa je?" je vprašala.
"Malo je manjkalo, pa bi stopila na Dlakavega tekača,"
se je zasmejal oči.
|
