Rojen 23.5.1959 v Črni na Koroškem.
Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah, gimnazijo na Ravnah na Koroškem.
Študiral je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani.
Sedaj živi na Ravnah na Koroškem.
Prve prispevke (prozo, pesmi, rebuse, križanke) je objavil v Vigredi, glasilu osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah.

NEKAJ VPRAŠANJ, KI JIH JE PRIMOŽU ZASTAVILA JANJA FLORJANČIČ - IN NJEGOVI ODGOVORI

JANJA: Veliko ste v stiku z mladimi, saj vas vabijo na osnovne šole. Kako se predstavite bralcem, kaj jim poveste o sebi?

PRIMOŽ: Takole se začne: "Pozdravljeni, jaz sem Primož, kličejo pa me tudi Piki, Pizi, Pinzl... Čopič, no, tak bolj oguljen čopič, pa kličejo me še Bendžo, Suhi, heh, Suhi so me klicali včasih, zdaj me pa največkrat kličejo... Popek!...." in tako dalje!
Mladi danes prav gotovo drugače razmišljajo kot so razmišljali pred dvajsetimi leti, po drugi strani pa je podoba pisatelja še vedno podobna kot je bila takrat. Ko sem pred nekaj leti začel s predstavitvami po šolah, so se otroci po prvih besedah in gestah začeli spogledovati in vprašujoče gledati učiteljice (velikokrat se je v prvo vrsto vsedel še ravnatelj). Niso bili čisto prepričani, ali se lahko smejijo ali morajo še naprej sedeti tiho in pri miru. Sčasoma, ko so tudi učiteljice že vedele, kakšni so moji nastopi, se je stvar spremenila. S tem sem hotel povedati, da je pri nas še vedno mnogokje zasidrana podoba pisatelja - starega, uglajenega gospoda s pipico in brado, ki utrujen od dolge poti na šolo sede in potem sam sebi nekaj mrmra v brado. Vse drugo je po prepričanju nekaterih klovnovstvo in cirkusanstvo.

JANJA: Kaj pogojuje vaše ustvarjanje in nagib za to, da pišete za mladino oz. kateri so vzgibi,ki so vas pripeljali do tega, da ste se posvetili umetniški besedi?

PRIMOŽ: Prav gotovo ne tako, da bi rekel: od danes naprej bom pisatelj! Res se da marsikaj naučiti, vendar je zagotovo najboljša kombinacija volje, želje, znanja in talenta. Tisto, kar pa je verjetno motor vseh pisateljev, je to, da želijo nekomu nekaj povedati. No, jaz se pri tem še zabavam.

JANJA: Kdaj ste začeli ustvarjati oz. pisati? Kako se spominjate svojih pisateljskih začetkov? Kdo je bil vaš vzornik?

PRIMOŽ: Prve spise sem pisal za šolsko glasilo Vigred. Rebuse, križanke, pesmi in prozo. Če je bila v glasilu kakšna luknja, so rekli...si bo že Primož kaj izmislil. Čez poletje sem od očeta vsak dan za nalogo dobil nov naslov za spis. To je bil prvi trening. Najboljši trening pa je bil pri Pionirskem listu (današnji PIL), kjer sem delal kot urednik in zunanji sodelavec.
Vzorniki? Vedno sem se navduševal nad domislicami Reneja Goscinnya, Maxa Bunkerja, Franquina, Jacovittija, Chucka Jonesa, zdaj tudi Lavriea in firme TBC. Pa tudi veliko "pravih" pisateljev sem prebral.

JANJA: Ali naj ima literatura tudi vzgojno(moralno) sporočilo ali ne? Kaj menite o vaših delih -imajo sporočilo in če, kakšno?

PRIMOŽ: Vsaka pisana ali risana beseda ima sporočilo. Tisti pisatelji, ki pravijo ,da pišejo zase in za svojo dušo, da jih niti ne zanima, koliko bralcev bo šlo skozi knjigo, bi lahko mirne duše pisali dnevnik. Sam mislim, da ima knjiga (leposlovna ali vsaj žanrska) tolikšno vrednost, kolikor ljudi jo prebere. Knjiga (leposlovje), ki je "dust collector" - zbiralec prahu, ima samo strokovno ali zgodovinsko vrednost. Prav zato razprave o kvaliteti, berljivosti in tudi trivialnosti tudi nikoli nimajo konca.

JANJA: Kako gledate moderne smeri v ustvarjanju za otroke?

PRIMOŽ: Moderna smer v ustvarjanju za otroke je tista, ki se je sposobna boriti s konkurenco novih medijev, pri tem pa ohraniti tisto prvinskost, ki jo lahko ima samo knjiga. Torej da se mladi bralec, kljub vsemu ostalemu, odloči, da bo prebral knjigo. In da ne konča po desetih straneh, ampak da jo prebere do konca in pri tem uživa. Potem pa si zaželi se kakšno...

JANJA: Mladi bralci vas in vaše knjige poznajo,saj jih berejo za bralno značko in tudi za domače branje.Vabijo vas na osnovne šole in tako poznate besedno ustvarjalnost otrok in šolarjev.Prav gotovo ste tudi slišali,da mnogi ne berejo več radi in da tudi do materinščine nimajo več pravega odnosa.Kako ob tem gledate na prihodnost?

PRIMOŽ: Mislim, da podatek,da otroci ne berejo več toliko kot so prej, ne drži. Po podatkih knjižnic število bralcev nikakor ne upada, marsikje se celo povečuje. Res pa je, da vedno več berejo knjige prilagojene današnjemu razmišljanju mladih in današnjemu času. Ta prilagoditev pa nikakor ne sme privesti do siromašenja materinščine, prej nasprotno. Slovenska knjiga in slovenščina prav s takimi knjigami pridobiva na "popularnosti" in izziva trditve,da je slovenščina trd in dolgočasen jezik.

JANJA: Kako nastajajo vaša dela,kje in kako dobite ideje?

PRIMOŽ: Ideje pridejo in grejo, zato jih je najbolje kar takoj zapisati. Moje knjige nastajajo kot mozaik idej, navidez nepovezanih, ki jih poskušam sestaviti v zgodbo. Prav zato je računalnik pri nas doma prižgan non-stop! Nikoli ne veš... Ritem pisanja: pet minut kuham, pet minut pišem, skočim v trgovino, pet minut pišem, peljem hčerko v glasbeno šolo, pet minut pišem...

JANJA: V delih Košarkar naj bo! In Kolesar naj bo! se svet vrti okoli Rante in njegovih dveh prijateljev.So osebe resnične ali ste si jih izmislili? Kako so nastale in kako so dobile ime?

PRIMOŽ: Nič na tem svetu ni čisto res in nič na tem svetu ni popolnoma izmišljeno.Torej: Osebe in dogodki v mojih knjigah so izmišljeni, vsaka podobnost z resničnimi osebami ali dogodki pa nikakor ni naključna. Model za Ranto je bilo nekaj mojih prijateljev, junak iz stripa in dva filmska junaka. Prav tako je tudi s Smodlakom, le da je pri njem tudi nekaj avtobiografskih potez.

JANJA: Vem,da je oče Petra Nosa vaš oče.Zakaj ste se odločili nadaljevati prigode tega dečka in kdo pravzaprav je Peter Nos? Prebrala sem,da ste ta deček vi.Je to res in zakaj?

PRIMOŽ: Res je, da sem kot mulc imel glavo in nos povsod tam, kjer ne bi smel. Zagotovo sem si vsaj dvajsetkrat razbil glavo in vsaj desetkrat nos (drsanje po dnu bazena, streljanje s karbidom, pasji ugriz, ugriz soigralca pri nogometu, strmoglavljenje umetniške slike, zaljubljen udarec v steber zapornice na reki...). Vedno sem jih dobil v glavo ali v nos in tako postal prvi model Petra Nosa. Ta je po zaslugi mojega očeta postal eden najpreproznavnejših junakov v slovenski literaturi. Zaradi tega mi je bilo zelo žal, da bi tak fant umrl skupaj s svojim literarnim očetom. Nekateri so mi to očitali, vendar jim odgovarjam pragmatično:
Tudi Racman Jaka ni umrl skupaj z Waltom Disneyem, Asterix ne z Goscinnyjem... Petru nosu sem poskušal dodati še mojo osebno noto in upam, da mi je to uspelo.

JANJA: V jeziku uporabljate veliko slenga. Glede na to, da ste veliko z mladimi, ga posnemate oz. povzemate od njih? Zakaj ste se odločili za sleng?

PRIMOŽ: Prav uporaba modernega pogovornega jezika (kot začimbe) je eden od načinov približevanja literature mlademu bralcu. Če bi Ranta in njegovi govorili visoko literaren jezik, zagotovo ne bi bili tako priljubljeni. Jezik raste in se razvija, kar vi zagotovo veste.

JANJA: Sloga ne posnemate in ste takorekoč samonikel ustvarjalec. Kaj vse vam je poleg posnemanja se tuje?

PRIMOŽ: Star literarni pregovor pravi: Dobri pisatelji posnemajo, odlični pa kradejo! Lahko pa rečem, da sem z Živalskimi novicami odprl popolnoma novo smer, ki jo bom razvijal še naprej. Živalski tabloid današnjega življenja. Kratko, jedrnato, zabavno in z veliko ilustracijami.

JANJA: Katera vaša knjiga ali slikanica vam je najbolj pri srcu?

PRIMOŽ: Moj oče je na to vprašanje rad odgovoril takole: Vse knjige so moji otroci in kako naj se oče odloči, katerega ima rajši?!... Ne vem, odvisno od razpoloženja in od tega, s katerimi liki trenutno živim.

JANJA: Nekje sem prebrala misel, da otrok ne moreš naplahtati. Kaj menite o tem? So otroci bralci, ki sprejmejo vse, kar ustvarjajo zanje ali so dobri kritiki in recenzenti?

PRIMOŽ: Točno, lahko jih vržeš na kakšno finto tu in tam, skozi celo knjigo pa jih ne moreš. Če mu knjiga ne bo vseč, ga ne boš prepričal, da jo bo prebral do konca. Prav tako je pri nastopih, če ne še huje. Zgodi se mi tudi, da neka stvar, ki se meni zdi blazno smešna, na publiko mrtvo deluje. Po drugi strani pa: nekaj, kar meni ni bilo preveč smešno, občinstvo vrže na kolena. To je zelo uporabna kritika...

JANJA: Če bi bili kritik oz. recenzent, kako bi ocenili svoje delo? Kakšna bi bila vaša recenzija?

PRIMOŽ: Vsak zase trdi, da je najboljši, zato naj na to vprašanje raje odgovori kdo drug.

BIBLIOGRAFIJA

PIONIRSKI LIST
Po smrti Leopolda Suhodolčana (1980) je v Pionirskem listu ( PIL) nadaljeval:
- Mojstra Naočnik in Očalnik .
- NEPREKOSLJIVO ZANESLJIVA DETEKTIVSKA SVETOVALNICA (1981 - 1987). (Svetovalnica je imela preko 200 nadaljevanj.)
V Pionirskem listu je objavil tudi:
- KOŠARKAR NAJ BO! (1981-82); 34 nadaljevanj
- KOLESAR NAJ BO! (1982-83); 27 nadaljevanj
Poleg številnih drugih prispevkov, reportaž, intervjujev in urejanja pisem bralcev je objavljal še:
- HOROSKOP (NOROSKOP) (1984 - 1987)

CICIBAN
Nadaljevanje zgodb Leopolda Suhodolčana o fantu z najbolj veselim, najbolj radovednim in najbolj potolčenim nosom na svetu:
- PETER NOS JE VSEMU KOS (1984 - 1993). (8O zgodb)
Zgodbe o fantu z najbolj veselim, najbolj radovednim in najbolj lačnim popkom na svetu:
- POPEK (1994-1995)
V Cicibanu so bili objavljeni tudi številni drugi prispevki.

TELEVIZIJA SLOVENIJA
Scenariji za oddajo Taček.

SAMOSTOJNI TISKI

- KOŠARKAR NAJ BO! (Ilustracije Uroš Hrovat).- Ljubljana : Karantanija 1994. 136 str. ; 22 cm. (Zbirka Krtek. Sodobni avtorji za sodobne otroke.)
- KOŠARKAR NAJ BO! (Ilustracije Uroš Hrovat.- Spremna beseda Dušan Čater).- Ljubljana : Karantanija, 1995.- 139 str.; 22 cm. (Zbirka Krtek. Sodobni avtorji za sodobne otroke.) Str. 137-139: Dušan Čater: Pisatelj naj bo!
- KOŠARKAR NAJ BO! (Ilustracije Uroš Hrovat.- Spremna beseda Dušan Čater).- Ljubljana: Karantanija, 1996.- 139 str.; 22 cm. (Zbirka Krtek. Sodobni avtorji za sodobne otroke.) Str. 137- 139: Dušan Čater: Pisatelj naj bo!
- ŽIVALSKI VRT PETRA NOSA. Ilustriral Uroš Hrovat.- V Ljubljani:Karantanija 1996.- (16) str. ; (Zbirka Peter Nos)
- PETER NOS - ŠTIRJE LETNI ČASI. Ilustriral Uroš Hrovat.- V Ljubljani:Karantanija, 1996.- (16) str. ; (Zbirka Peter Nos)
- PETER NOS - NAJLEPŠE JE DOMA. Ilustriral Uroš Hrovat.- V Ljubljani: Karantanija, 1996.- (16) str. ; (Zbirka Peter Nos)
- PETER NOS IN PRIJATELJI. Ilustriral Uroš Hrovat.- V Ljubljani: Karantanija, 1996 , (16) str. ; (Zbirka Peter Nos)
- PETER NOS JE ŠE VEDNO VSEMU KOS. Ilustriral Uroš Hrovat.
V Ljubljani: Karantanija, 1996.- (16) str. ; (Zbirka Peter Nos)
- KOLESAR NAJ BO! (Ilustracije Uroš Hrovat. Spremna beseda Dušan Čater) Ljubljana: Karantanija, 1997.- 167 str. ; (Zbirka Krtek)
- ŽIVALSKE NOVICE. Ilustriral Uroš Hrovat,; (beseda o avtorju Dušan Čater) V Ljubljani: Karantanija, 1998.- 74 str. ; 23,5 cm. (Zbirka Živalske novice.1.)
- KOLESAR NAJ BO! (Ilustracije Uroš Hrovat; spremna beseda dr. Igor Saksida).
Ljubljana: Karantanija, 1999.- 178 str. ; 22 cm (Zbirka Krtek. Sodobni avtorji za sodobne otroke.) Str: 166 -178 Igor Saksida: Književnost je vic! Mladinska besedila Primoža Suhodolčana.
- KOŠARKAR NAJ BO!. (Ilustracije Uroš Hrovat; spremna beseda dr. Igor Saksida).
V Ljubljani: Karantanija, 1999.- 158 str.; 22 cm (Zbirka Krtek. Sodobni avtorji za sodobne otroke.) Str:146 -158 Igor Saksida: Knjizevnost je vic! Mladinska besedila Primoža Suhodolčana.
- RANTA VRAČA UDAREC!. (Ilustracije Uroš Hrovat; spremna beseda Dušan Čater).
V Ljubljani: Karantanija, 2000.- 125 str.; 22 cm (Zbirka Krtek. Sodobni avtorji za sodobne otroke.) Str:123 - 125 Dušan Čater: Spremna beseda.

Najpomembnejše nagrade in priznanja:

MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA
Nagrado podeljujejo bralci iz vse Slovenije, ki izbirajo svojo najljubšo knjigo.

1998: Košarkar naj bo! - 2. mesto, Kolesar naj bo! - 5. mesto, Peter Nos- 10. Mesto

1999: Košarkar naj bo! - 1. mesto, Kolesar naj bo! - 5. mesto (17.000 glasovnic)
2000: Košarkar naj bo! - 1. mesto, Kolesar naj bo! - 4. mesto (26.000
glasovnic)
V letih 1999 in 2000 izbran tudi za najbolj priljubljenega pisatelja.
2001: Košarkar naj bo! - 1. mesto, Ranta vrača udarec! - 2. mesto.

Priznanje je podelila Slovenska sekcija IBBY.