|
KREMPLIN (romantična grozljivka)
Desa Muck
Oblikovalec: Jure Kocbek
Mohorjeva založba
Odlomek iz knjige
,Ježeš! Kaj ne veš, kaj se je zgodilo z njo?!‘ se je zavzela in
zavzdihnila. ,Oh, ti ubogo dete, kaj te bo še doletelo?!‘
Svoji motni očesci je sočutno zašpilila vame.
,Saj ne vem, ali naj ti povem ali ne, kaj se je zgodilo z
njo!‘
Hotel sem, da mi pove. Po vsem, kar se mi je zgodilo,
me ne bi novica, da je moja mati recimo mrtva, prav nič
presenetila.
,No, prav,‘ je dejala Marička, ki je očitno komaj čakala na
to. Začela je hlastno pripovedovati: ,Na trgu pred cerkvijo smo
vsi vaščani čakali, da te bodo prignali iz ječe. Grmada je bila
že postavljena in bila je precej velika za tako drobnega fantiča.
Naj ti povem, da se mnogi kmetje in tudi mnogi z gradu, pa seveda
tudi jaz, nismo strinjali s tem... Da, zažigajo čarovnice, nič ne
rečem... Ampak otroka! Ne, to mnogim ni bilo prav in marsikaj se
je šušljalo. Menda so se tudi med duhovščino sprli zaradi tega.
No ja, ni važno! Čakala sem, stali sva skupaj s sosedo in se pogovarjali
o tem, ko zaslišimo bobne in vidimo vojake, kako čez trg nekoga
ženejo. In to nisi bil ti - bila je tvoja mati! Sam grof je prebral
razsodbo in nas seznanil, da je bila čarovnica ona in ne ti, ker
se je spečala s hudičem, in da je ona počela vse te čarovnije. Bila
je videti zelo uboga. Mislim, da je celo shujšala za kako kilo,
čeprav je kot poslednjo željo pospravila celega prašiča, tri kokoši,
dve velikanski pogači, rozinovo in medeno, ter spila cel sod vina.
In pri moji veri, res je bila čisto zelena v obraz. Morala je imeti
strahotnega mačka. Ko je jokala in odpirala usta, je po vsem trgu
zasmrdelo, kakor da bi se odprl mesec dni star grob. Solze so ji
neprestano lile iz oči in ves čas si je morala ožemati srajco, ki
so jo grajske šivilje v noči na usmrtitev sešile iz šestih velikih
rjuh. Kljub temu, da je bila tako ogromna, da je segala čez polovico
trga in so bili vojaki poleg nje videti kakor palčki, je bila najbolj
bedna in žalostna figura, kar sem jih kdaj videla v življenju. Ko
je škof prebral in odžebral svoje, so skušali tvojo mater spraviti
na grmado. To je bil res neznanski podvig. Pet mož jo je porivalo
po lestvi navzgor, na leseni oder sredi dračja. Komaj jim je uspelo.
Nato so jo privezali na kol, kjer je jokala in klicala tebe na pomoč!
Kje pa si pravzaprav bil?‘
Povedal sem ji in izračunala sva, da sem bil zaprt komaj tri dni.
Meni pa se je zdelo, da so se medtem zamenjali vsi letni časi.
,Oznanjeno je bilo, da si pobegnil,‘ je povedala Marička. , Vse
je bilo zelo skrivnostno in govorilo se je marsikaj. Recimo, da
je prišel pote tvoj oče, hudič. Nekateri so vaju celo videli, kako
sta letela nad strehami, spuščala iskre in smrdela po žveplu. Saj
ni važno. Tvoja mama te je tako presunljivo klicala na pomoč, da
so nam vsem prišle solze v oči. Pristopili so rabljevi pomočniki
in vojaki z baklami, tedaj pa je naredilo - resk - in grmada se
je pod težo tvoje matere podrla. Vsi na trgu smo se začeli grozno
krohotati, mislim, da smo se smejali celo uro. Po tem je grof nekaj
šepetal s škofom in oznanili so, da Bog noče smrti tvoje matere.
Sicer pa sam veš, da je papež razglasil: če se v trenutku usmrtitve
zgodi kaj, kar jo prepreči, je to božje znamenje, zato je smrtna
kazen po božji volji spremenjena v dosmrtno ječo. Zdaj tvoja mati
ždi v zaporu, vsak dan dobi samo kos suhega kruha in vodo in vsako
noč jo lahko slišiš, kako v svoji kleti rjove, da je lačna. Pravijo,
da ne bo dočakala polne lune.‘
Ko je vse to povedala, je Marička obmolknila. Gluho je molčala praznina
v meni in molčal sem tudi jaz ter si smehljaje ogledoval posodice
in stekleničke, ki so bile razpostavljene po vegastih policah v
njeni revni leseni kolibi.
|
