Predpraznična norišnica

December v mestu. Okrašene izložbe. Lučke, smrečice.. Iz vseh izložb kričijo name: Kupi! Kupi! Kupi!
Da ne omenjam tiste gospe s televizije, ki je neskončno srečna, ker uporablja PRAVI pralni prašek.
In tistega gospoda, ki vozi PRAVI avtomobil.
In tistega mulca, ki popije PRAVO pijačo in ga pitje te pijače tako osreči, da glava boli.
HALO!?!
Kar izstopil bom iz tega vlaka. Ne bom se šel predpraznične norišnice. Ne bom kupoval bedastih daril. Življenje je najbrž še kaj drugega kot bedasto nakupovanje. Življenje so dobri prijatelji, prijazen nasmeh, pogovor, pri katerem se nasmeješ do solz. Življenje je sprehod po gozdu. Zapuščena muca. Glasba, ob kateri lahko zaprem oči in ne mislim na nič.
Ampak tako rad bi nekaj podaril prijateljem.
Vsem, ki jih imam rad. Da bodo vedeli, da velikokrat pomislim nanje.
Naj bo moje darilo tale hiša strahov.
Previdno odvijajte darilo.
Previdno stopajte po hiši, da ne prestrašite kakega pajka ali netopirja, ki se skriva v njej.
In mi povejte, ce ste darila veseli, ce vam je všeč, če ste v njem uživali.

Župca