Maša
Kozjek ojena
je bila 18. decembra 1974 v Ljubljani. Malodane od rojstva dalje živi v Polhovem
Gradcu, malem mestecu blizu Ljubljane. Ko je bila majhna, je bilo najlepše
plezati po drevesih. Nekoč so očeta pregovorili, da je otrokom zgradil hišico
na drevesu, kjer so se igrali celo poletje. Zelo rada je risala, tako, z nosom
nad papirjem in pogosto tarnala, da jo boli glava. Pa so v prvem razredu ugotovili,
da punca potrebuje očala. Pri priči so jih kupili in Mašini glavoboli so izginili.
ed
knjigami je najraje prebirala Mladega vedeža, sicer pa je od mame podedovala zajeten
kup knjig in jih še in še prebirala. Večkrat je prebrala Vžigalnik z ilustracijami
Kostje Gatnika, Martina Krpana pa je znala na pamet, saj ga je ne le brala, temveč
znova in znova poslušala na kaseti.
snovna
šola je pet minut hoda od doma, ona pa je tako rada hodila v šolo, da je vedno
prišla tja vsaj pol ure prej, preden so se odprla vrata. Obiskovala je različne
krožke in dodatni pouk za vse mogoče predmete. Vsako leto je opravila bralno značko.
In ne le eno. S sošolci, ki so radi brali, so se domenili, da bodo osvojili kar
več bralnih značk: za vsake štiri prebrane knjige nova značka. Pa si jih je v
letu dni nabrala tudi osem. Ne spominja se, da bi imela likovno vzgojo posebej
rada - ko pa je prišla domov, je vedno kaj narisala.V tistem času je največ risala
modna oblačila. Zato se je tudi vpisala na srednjo šolo za oblikovanje, modno
smer in jo uspešno zaključila.
ledil
je študij na Akademiji za likovno umetnost, oblikovalska smer. Tu je z veseljem
poslušala predavanja o fotografiji, ilustraciji in tipografiji. Med profesorji
se ji je najbolj vtisnil v spomin njen mentor Ranko Novak. Maša med drugim
pravkar končuje diplomsko delo: nov znak za slikaniško zbirko Najlepše pravljice.
 |
času študija se je seznanila z računalniki. Najprej so imeli na akademiji prastare
"škatle", proti koncu študija pa so že bili na voljo najmodernejši računalniki
z vso dodatno opremo, tako da se je dodobra izpopolnila v delu z njimi in tako
lahko sodelovala pri nastanku elektronske slikanice o Mačku Muriju. Pravzaprav
so vse izdaje, kjer je ilustrirala Mačka Murija, nastale neposredno na računalniku:
slikanica Mačji sejem, sestavljanka z MM in abeceda. Všeč so ji dela naših
starejših ilustratorjev, po katerih se zgleduje. Tu in tam si kupi tujo slikanico,
ki ji je posebno všeč, občuduje ilustracije v njih in premleva, kako bi tudi svojim
ilustracijam dodala kaj novega, izvirnega.
 |
rve
ilustracije je objavila v reviji Ciciban leta 1996, ko je obiskovala tretji letnik
akademije. S to revijo še danes veliko sodeluje, najljubše delo do sedaj pa ji
je slikanica Volk in sedem kozličkov. Ko konča Makarovičevo Miška spi, ji
bo verjetno ta najljubša, saj je pri ilustratorjih že tako, da so jim zadnja dela
najljubša. Komaj čakam, da si to slikanico ogledam!
aša
ilustrira še berila in učbenike, sodeluje z oglaševalskimi agencijami in včasih
po naročilu arhitektov riše podobe hiš. Med pesniki in pisatelji se ji je
priljubil pesnik Miroslav Košuta. Skupaj sta predstavljala knjigo Lestev in sirček
in spominja se, kako so otroci kot uročeni poslušali pesnika, ko je recitiral
svoje zgodbe in pesmi.
a
svoje delo je Maša prejela že nekaj nagrad: Zlato ptico za slikanici Mačji sejem
ter Lestev in sirček. Slikanica z ilustracijami Zvonka Čoha Obuti Maček, ki jo
je oblikovala, je na knjižnem sejmu v Ljubljani prejela priznanje za najlepše
oblikovano knjigo leta 2003.
ehnika
- v začetku je uporabljala barvne tuše, danes največ dela z akrilom. Dela počasi.
Za slikanico porabi vsaj pol leta. Pravi, da je ilustriranje stvar navdiha, da
mora biti tudi pravo vreme in pravo razpoloženje v zraku, da lahko nastane dobra
ilustracija. Z mislimi se potopi v zgodbo, si jo naslika v glavi in nato skicira
na papirju.
obica,
v kateri ustvarja, ni velika. Na policah so spravljeni celi šopki čopičev. Mislil
sem, da še vse uporablja, pa so to pravzaprav odsluženi čopiči, le ločiti se ne
more od njih. Zelo je pozorna na kvalilteto čopičev in barv. Zdaj ji je jasno,
zakaj ji v osnovni šoli ni nič uspelo narisati tako, kot bi hotela, saj se ji
tedaj še sanjalo ni, da obstajajo tudi zelo dobri čopiči, papirji in barve.
osebnih
konjičkov Maša nima, razmišlja pa, da je ilustriranje njen hobi in grafično oblikovanje
njen poklic. V vsakdanjem življenju pa se oboje tesno prepleta.
ada
hodi na izlete, predvsem take, kjer si lahko ogleduje kulturne znamenitosti ali
gradove. Zelo ji je všeč dolina Krke, kjer se ob reki skriva kar nekaj gradov
in gradičev. Med klepetom z njo sem vendarle ugotovil, da precej gleda filme in
veliko bere. Vsem obiskovalcem na Župci priporoča, naj preberejo "Štoparski
vodnik po galaksiji". Saj vem zakaj, pa ne povem! Kar sami si ga preberite,
hihi. Med delom posluša glasbo, vsak njen gib pa spremlja črn maček, ki kuka
skozi okno.
Župca, oktober 2004    
|