Bojan Jurc

Rojstni dan ima 10. septembra, rodil pa se je leta 1950 v Ljubljani.
Družina je živela v Vevčah pri Ljubljani, kjer je bilo mnogo možnosti za potepanja in raziskovanja, saj sta v bližini papirnica in velika železniška postaja, mimo pa teče Ljubljanica. Bogve, kaj bi dejala oče in mama, če bi vedela, kje vse so se je Bojan in njegovi prijatelji plazili med potepanji! Verjetno si je tedaj predstavljal, da je stezosledec iz knjig o Vinetouju Karla Maya, ki jih je tisti čas najraje prebiral. Bojan si je vse dogajanje o kavbojih in Indijancih na moč živo predstavljal, zato ga sploh ni motilo, da knjige niso ilustrirane.

biskoval je osnovno šolo Polje, noben od predmetov mu ni delal težav, morda le športna vzgoja, ker je bila preveč "vojaška", s stanjem v vrsti in dolgočasnimi telesnimi vajami. Od profesorjev mu je ostal v spominu Izidor Urbančič, ki je poučeval likovno vzgojo.

ato je sledila gimnazija Poljane, z nadvse strogimi profesorji. Vpisal se je v razred, kjer so imeli intenzivni pouk angleščine, kajti razmišljal je, da mu dobro znanje tujega jezika lahko vedno prav pride. Ta čas je veliko risal, obiskoval večerni tečaj risanja na akademiji in malo nihal med arhitekturo in slikarstvom. Ker je bil brez težav sprejet na Akademijo, je postal slikar.

rvo ilustracijo je Bojan narisal še kot študent akademije, za revijo Ciciban. Veliko sodeluje z revijo PIL in z revijami za odrasle. Njegovih ilustracij ne bomo toliko našli po knjigah in revijah, zato pa jih je toliko več na svetovnem spletu! Tu se je Bojan "našel", saj lahko svoje ilustratorsko in slikarsko znanje povezuje s svojo največjo ljubeznijo - animiranim filmom. Na spletu je namreč precej možnosti, da ilustracijam vdihne življenje in jih spremeni v premikajoče se figure. Če ne verjamete, pridite v mojo hišo in kliknite na omaro v kleti!

ajbolj ponosen je na serijo risanih filmov Zgode na dvoru kralja Janeza, ki je nastala po duhovitem scenariju Slavka Pregla. Zgodbe so izšle tudi v knjižni obliki, v slovenskem in hrvaškem jeziku. Animiral je še Basni in Pregovore; po scenariju Polonce Kovač je narisal film Jutri je novo leto. Lani sta izšli dve knjigi z njegovimi ilustracijami: Teta Kuha v slovenščini in Brownie Bear v angleščini - slednja je izšla v Kanadi, namenjena je otrokom, ki se učijo brati, zato ima velike ilustracije in malo besedila. Podobno zgodbo, le da je v elektronski obliki, je Bojan narisal tudi na Župci, naslov je preprost - Medved in miška - vendar se mora mali bralec kar malce namučiti, da pride do konca zgodbe, kjer si za nagrado lahko natisne diplomo.

rav živali s človeškimi lastnostmi riše najraje. Z risanjem novega lika prične kjerkoli, včasih že zjutraj v postelji ali pa na udobnem naslanjaču v dnevni sobi. Ko začne lik dobivati podobo, ki je Bojanu všeč, se Bojan preseli pred računalnik, vzame digitalno pero in riše z njim po posebni tabli. Slika, ki jo riše po njej, se prenese v računalnik in na enega od velikih monitorjev, ki jih ima v sobici, ki je hkrati risalnica, računalnica in atelje. Ko je ilustracija končana, jo kar po elektronski pošti pošlje naročniku.

lustracije, ki nastanejo na papirju, vedno ostanejo last avtorja. Bolj zapleteno je z deli, ki so na spletu - tu si jih lahko vsak po mili volji prenaša na svoj računalnik; tako, da je tu težko govoriti o avtorskih pravicah. Vsekakor ilustracij ali česarkoli že, kar je na spletu, ne bi smel nihče kar "pobrati" in jih meni nič tebi nič porabiti za svoje namene, temveč bi moral vedno vprašati za dovoljenje avtorja. Če katero od njegovih ilustracij uporabi učiteljica za svoj razred, bo Bojan prav vesel; seveda pa bi ga razžalostilo, če bi njegova dela brez njegove vednosti krasila še kakšno drugo spletno stran ali se pojavila v kakšni knjigi.

ojan ne sodeluje na razstavah ilustratorjev, zato pa je tembolj dejaven na področju animiranega filma. Udeležuje se festivalov doma in po svetu, mnogokrat na njih tudi predava o računalniški animaciji, saj je na tem področju pravi mojster.

adar si Bojan uspe izboriti kaj prostega časa, se posveti lesu: izdolbe skledo, izdela poličko, oblikuje živalsko figuro ali zgladi zanimivo korenino, ki jo je našel v gozdu in iz nje izdela obesek za ključe.

ojan živi z družino v hiši z malim vrtom nekje za Bežigradom v Ljubljani. Domači so vsi navdušeni kuharji in preizkuševalci novih jedi. Verjetno tudi zato Bojan z veseljem sodeluje na spletni strani http://www.kulinarika.net/, za katero je narisal že ničkoliko simpatičnih kuharčkov, da drugih slik niti ne omenjam!

adarkoli ga obiščem, so na mizi slastni domači piškoti - zato pa se tako rad oglasim pri njem! In ko se poslovim, ne ostane na krožniku prav nič, vedno pojem vse, do zadnje drobtinice!

Župca, Oktober 2004