Kje brati?

Torej, kje brati? Ne moremo ves čas poslušati le tega, KOLIKO in KAJ naj beremo!
Jaz osebno najraje berem v postelji, zavit v odeje. To je takrat, ko pogumno ugasnem računalnik.
Saj tudi na spletu veliko berem, ampak občutki ob branju z monitorja niso enaki kot pri branju knjige. Knjiga ima vendar svoj čar – če je prava, seveda.
Tule je nekaj knjižic, ki sem jih v postelji z veseljem prebral, četudi so namenjene »tamalim«. Včasih je fino prebrati tudi kaj za »tamale«, kar tako, za zabavo in zato, da se malo vrneš v svoje otroške dni.

Tole je knjiga pesmi Bine Štampe Žmavc SNEŽROŽA z ilustracijami Polone Lovšin.

»Imeti hišico ali ne?« se sprašuje polž v knjigi Matee Reba z naslovom POLŽEVA HIŠICA, ki jo je poslikala Marjanca Prelog.

Andreja Peklar pa je kar sama napisala, ilustrirala in oblikovala slikanico z naslovom VARUH.

Kaj sem že hotel reči?
Aja. KJE brati?
Priložnosti je veliko!
Na avtobusu, vlaku, letalu, ladji in helikopterju.
V čakalnici pri zdravniku.
Na skrivaj med poukom. (Pazi na profesorja!)
Med kosilom. (Pazi na madež od golaža v knjigi!)
In seveda, na stranišču. Pri prijateljici Marjanci je stranišče prostor za »lažjo« literaturo in opravljive časopise. Morda bi lažjemu čtivu za na stranišče lahko rekli kar straniščna literatura (Literarni kritiki, zapomnite si ta pojem, morda ga nekoč še uporabite!).
Prijateljica Branka je na vrata stranišča obesila plakat z nepravilnimi glagoli. To je pa že pravo učenje na stranišču in ponavljanje šolske snovi!
Sicer pa je tvoja svobodna izbira, kaj boš počel na stranišču, poleg tistega obveznega, zaradi česar si tja sploh šel.

marec 2007