Kdo je car?

Največji car sem itak jaz – ker mi gre v šoli kar v redu, ker imam punco in ker ob vseh igricah, ki jih imam na voljo na računalniku, uspem prebrati tudi precej knjig!

Ena zadnjih, skozi katero sem se pregrizel, je Car brez zaklada. Ta car je Lenart, ki med počitnicami dela pri smetarskem podjetju. A pri smetarjih se zgodba šele začne. Kmalu spoznamo še neko babico in njeno vnukinjo, ki se ukvarja z ne čisto zakonitimi posli. Knjiga se konča sladko – kislo, niti ne tako srečno, pa tudi preveč tragično ne.
To knjigo je napisal Slavko Pregl, ki pa ni car, temveč predsednik! Ne sicer predsednik države, zato pa predsednik Društva slovenskih pisateljev. Za povrh je postal še direktor za knjige, uradno bi temu rekli direktor Javne agencije za knjigo. Presneto, le kako mu je uspelo poleg vseh teh obveznosti napisati še dobro knjigo??? Nemara pa je tudi gospod Slavko car posebne sorte, hahaha!

 

 

Izpod postelje sem, prejšnji teden, ko sem se lotil pospravljanja, potegnil še tele knjige. Nekatere so namenjeni moji mlajši sestri Evi. Kadar je zelo sitna, jo potolažim tako, da ji preberem zgodbo, pesem ali uganko in potem se umiri.
Med temi so kar tri carske knjige: Vrane, O kralju, ki ni maral pospravljati in Uganke. Zakaj carske? Ker so bile nagrajene!
Pesnik Ervin Fritz je za pesniško zbirko Vrane prejel nagrado večernica. Knjižica Nine Mav Hrovat in ilustratorke Suzi Bricelj je prejela nagrado za Najlepšo slovensko slikanico, pesnik in pisatelj Andrej Rozman Roza pa si je s sto novimi ugankami prislužil Levstikovo nagrado.

 

S pisalne mize sem na polico odložil nekaj knjig založbe Karantanija - sami jih morate prebrati, da boste preverili, koliko so v resnici carske.

Hej, tale mi je dobro sedla! Knjiga o Hermanu Potočniku, znanstveniku, ki se ga ne sramujejo niti veliki filmski režiserji in njegove zamisli uporabijo v filmih, ki govorijo o vesolju. Knjigo je izdala Bralna značka Slovenije za zlate bralce.
Ne vem, zakaj zlate. Lahko bi jih imenovali tudi carski bralci, saj so pridno brali skozi celo osnovno šolo - in še ne mislijo prenehati, sploh pa ne zdaj, ko se bližajo počitnice!

 

 

Kaj neki je tako posebnega na teh slikanicah? Obožuje jih sicer moja sestra Eva, jaz pa jih znam nekaj že na pamet, ker sem jih tolikokrat glasno prebiral.
Slikanice so izšle pri založbi Novi Matajur, v Italiji, v prvi vrsti za Slovence, ki živijo v državi Italiji, seveda pa tudi za vse nas v Sloveniji.

 

Slovenske knjige v Italiji? O, seveda! In ne le v zamejstvu!
Vsako leto se v mestu Bologna (tistemu s slavno omako, hahaha) odvija sejem mladinske književnosti. In vsako leto se tam predstavijo tudi slovenski avtorji: pisatelji, pesniki in ilustratorji. Letos so radovedneži s slovenske stojnice lahko odnesli imeniten katalog v angleščini, v katerem so predstavljeni (skoraj) vsi, ki v Sloveniji ustvarjajo knjige za mladino in otroke.

Tole pa je knjiga za vse tiste, ki bi želeli napisati carski referat o enem od sedmih slovenskih mladinskih pisateljev. Napisala jo je dr. Dragica Haramija, ki je profesorica na mariborski Pedagoški fakulteti. Profesorica za knjige, jasno.

 

 

In še carji posebne sorte, ki so brali svoje knjige onstran luže, v Združenih državah Amerike. Na sliki so otroci iz Clevelanda, ki obiskujejo sobotno šolo v slovenskem jeziku. Obiskala jih je pisateljica Majda Koren in jim v angleščini brala odlomke iz knjige Lojza iz vesolja.

 

Roza in Lila v Washingtonu, v družbi Bernardke Fitzsimmons in njene hčerke Julijane.

… in zdaj so na vrsti počitnice! To pa je najbolj carsko od vsega!

Župca
Junij 2009