Ne brskaj tuki!
To je zaseben dnevnik, ki te nič ne briga!!!! Takoj stran!

SEPTEMBER 2001

10. september

Zdi se mi, da nekdo tole bere! Poleti sem našel tule dolg las, ki ni bil moj! Mogoče je bil Evin!
Bolj previden moram biti. Dnevnik moram skriti kam drugam!

11. september

Davnega leta 1938 je Orson Welles na neki ameriški radijski postaji predstavil radijsko igro z naslovom Vojna svetov. Zadeva je bila menda posneta tako odlično, da je folk mislil, da gre za resnični dogodek in je začel panično noret na ulice, da se ubrani pred napadom Marsovcev.

Na to radijsko igro sem se spomnil danes popoldne, ko je mama stopila v dnevno sobo in prižgala radio (obsedena je s poslušanjem poročil). Ravno sem razvijal demokracijo v moji državi pri igrici Civilisation. In iz radia začnejo nakladat o samomorilskem terorističnem napadu na Svetovni trgovski center v New Yorku. Blazno smešno! Kot bi bilo res! Kdo si je izmislil to foro?
Za vsak slučaj sem prižgal še televizijo in v trenutku smo se vsi zbrali pred ekranom in na različnih programih spremljali ponovitve sesutja dveh velikih stolpnic, videlo se je celo, kako se je eno od letal zabilo v stolpnico.
Torej je res!
Ma, saj so vsi ubrisani

Saj vem, da sem nekoč rekel, da bom terorist. Ampak ne tak. Pokvaril bom kakšno jedrsko elektrarno, da ne bo več delovala ali šel na daljne otoke reševat želvja jajca… ne pa takole. Nisem ne vem kakšen ljubitelj Američanov, ker imam občutek, da se blazno važijo s svojo Coca colo in Mc Donaldsi, pa Miki miško, pa velikimi avtomobili… ampak da se nekdo takole bori za pravičnejši svet… da umori na tisoče ljudi, ki jih nikoli ni videl …eh… bedasto.
Recimo… vstopiš v letalo, ker bi rad obiskal prijatelja v Los Angelesu, pa se namesto tega zaletiš v stolpnico v New Yorku. Ali pa si prodajalec časopisov nekje med tistimi visokimi stolpnicami… in ti nekega dne pade na glavo kos stekla iz razsute stolpnice in si mrtev. Kakšno povezavo ima prodajalec časopisov v neki ulici v New Yorku s pravicami ne vem katere tajne organizacije?
Na takle dan si želim, da bi živel v boljšem svetu… ali pa bi poslal vsem javnim in tistim skritim voditeljem, ki nas imajo takole za norca, računalnike s streljačinami pa z igrico Civilisation - pa naj se tam tolčejo in pobijajo po mili volji, zaradi mene lahko tudi online - in pustijo nas navadne zemljane pri miru.
Blek! Najraje bi zapakiral mašino in se preselil na Mars!

12. september

Vsak od sošolcev je natančno vedel, kaj je počel, ko je izvedel za teroristični napad v New Yorku. Večina je bila doma in potem ves večer spremljala poročila o tem. Martin je bil ravno na treningu in ko se je vrnil domov, mu ni šlo v glavo, zakaj oče ne gleda nogometa po televiziji, temveč nekakšna poročila.
Danes nismo imeli pouka. Šli smo v galerijo gledat malo posebne slike in prostore in tapete. Med potjo smo imeli dovolj časa za resno politično razpravljanje. Nejc pravi, da so Američani sami krivi, ker so oni prvi začeli. Žan pravi, da bo ameriški predsednik napadel arabske države, jih zavzel in potem bodo ZDA res najbogatejša država na svetu, ker bo vsem ostalim državam prodajala nafto. Jaz predsednika ZDA ne maram, ker ni hotel podpisati sporazuma o zmanjšanju onesnaževanja. Včeraj se mi je vseeno malce zasmilil in ne bi bil rad v njegovi koži.
In razstava? Kaj mi je bilo najbolj všeč? Sobane, oblepljene s tapetami Andyja Warhola, v katerih je odmeval stari rock. Hej, to bi bil prostor za velik žur! Mami bi kupil tapete, potiskane z ribami, atu tiste z Maom, jaz pa bi si kar sam potiskal tapete z računalniki, ki bi me gledali s sten in s stropa.
Borizu je bila najbolj všeč maternica. To ni niti slika niti tapeta niti kip. Maternica je prostor, osvetljen z medlo rdečo svetlobo. Na enem koncu si zaigraš glasbo, na drugem koncu si spočiješ v postelji. Aha, saj ima tudi prava maternica posteljico za dojenčka (tako sem bral). Borizu se je neznansko dopadlo, da je kar naprej hodil ven iz maternice, se drl kot dojenček, si domišljal, da se ponovno rojeva - in motil obiskovalce s svojim otročjim početjem. Ne bi imel nič proti, če bi ostal tam not, ko je že enkrat vstopil.
Ja, no… moderna umetnost. Jaz je ne razumem, sem in tja pa se mi zdi zabavna.
Nina pobira denar za šolske plese, ki jih bomo letos organizirali na šoli. Prinesti moram šest sto tolarjev. Plačati moramo varnostnike in DJ-ja. Name na plesu lahko kar pozabijo, če bodo vrteli rave. Nimam nič proti ostali muziki, rave pa težko prenašam. Mogoče sem pa starokopiten. Ja, nisem, no! Saj gojzarske muzike tudi ne poslušam. Ja, no… nimajo vsi tako nobel glasbenega okusa kot jaz, hehehe.

Eva, smotka mala, če slučajno bereš tole, te bum nabutal in videti bot kot nesreča!!!
Sam pazi se!!!

18. september

Danes smo imeli v šoli poklicno usmerjanje. Dve uri smo v računalniški učilnici brskali po medmrežju. Mene še vedno najbolj zanima srednja pomorska šola. Mama me tja ne pusti, ker bi se moral preseliti v internat. Tam bi moral deliti sobo z neznanim mulcem in vzgojitelji v dijaškem domu bi mi kar naprej težili, da moram pospravit sobo. Jaz si vseeno želim na pomorsko šolo in jadrati po daljnih morjih in nabirati kokosove orehe in banane in namakati noge v toplih južnih morjih in opazovati lepotice, ki se sprehajajo po peščenih plažah.

Ali pa morda obstajala srednja grobarska šola, kjer bi se učil vilinske pisave? Sploh ne vem, kje bi bila taka šola in nihče v naši šoli tega ne ve, niti psihologinja ne. Ona se spozna samo na točke. Poučila nas je o tem, na katero šolo se lahko vpišeš z določenim številom točk. Niti tega ne vem, če bom sprejet na grafično šolo, na oddelek za spletno oblikovanje. Spletno oblikovanje me zanima, oblikovanje knjig in časopisov pa ne - več časopisov, manj dreves na zemlji. Veliko ceneje je tiskati reči na zgoščenke. Potem me še zanima, ali je na tej šoli kaj punc ali bomo sami fantje. Nič nimam proti fantom, z njimi se da prav fino špilat igrice, ampak punce imam tudi rad! Nejc bo zagotovo šel na gimnazijo, Nina tudi.
Prav mi je! Tiste trojke in dvojke pri matematiki so samo zaradi moje lenobe, ker se mi ne ljubi pisat domačih nalog. Letos se bom poboljšal! Moram nabrati čimboljše ocene in si nagrebsti čimveč točk! Zdaj naj se mi namesto o Nini sanja o točkah???
Nič! Čisto lepljiv in prijazen in slinast bom letos do učiteljic, urejene zvezke bom imel in ne bom pozabljal na športno opremo! In ne bom zamujal športne vzgoje. Hehehehehehe. Seveda ne bom zamujal športne vzgoje, ker letos nimamo več predur! Jupiiiiiiiiiiiiiii!

21. september

V našem mestu smo se igrali DAN BREZ AVTOMOBILA. To je bilo zjutraj videti takole: kolone vozil in v njih mrki vozniki, ki so bili silno besni, ker jih redarji niso pustili v središče mesta. Videl sem veliko iztegnjenih sredincev, vrtanj s kazalcem po sencih in iz ustnic šoferjev sem razbral marsikatero krepko, ko sem jih opazoval skozi okno avtobusa.
Saj bi šel s kolesom do šole, pa ne smem, ker nimam čelade in mi tudi na misel ne pride, da bi šel s kolesom, ker ti ga meni nič tebi nič sunejo, če ga le za trenutek izpustiš izpred oči. V šoli pa sem malo dlje časa kot nekaj trenutkov, tako, da nimam pogojev, da bi v šolo prišel z biciklom.
Sicer pa… ko bom JAZ predsednik države ali pa vsaj našega mesta, bom uvedel DAN Z AVTOMOBILOM. Določil bom dan v letu, ko bo dovoljen motorni promet po mestu. Na tisti dan se bodo vozniki lahko po mili volji vozili po središču mesta, trobili, si kazali razne znake in si povedali v obraz, kaj si mislijo drug o drugem.
To bo enkrat, kar en dan, hehehe.
Za ostale dni pa takole: velike podzemne garaže na robu mesta in podzemna železnica, zelo hitra, na vsake tri minute. Ali še bolje: prepovedal bom vožnjo z avtomobili na bencin, dovolil bom le še uporabo električnih vozil. Na baterije. In te baterije bodo morale biti neškodljive za okolje, v bistvu jih boš lahko, ko se bodo izrabile, porabil za gnojenje vrta.

Tudi jesenski kros smo imeli. V mestnem parku. Blizu lesene skulpture, za katero moja mama pravi, da je videti kot bi se zaletela dva lojtrnika. Ha, kaj neki je lojtrnik? Aja. Tak starinski voz, ki ima ob straneh lojtre, da ne padeš z njega, ko drviš po kolovozu, ker si splašil konja in ta je pobezljal in se noče ustaviti.
Ker smo osmarčki, smo morali teči dlje kot ostali mulci. Uspelo mi je!!!! Bil sem tretji od zadnje strani. Res sem dober!!!

Jutri bom ves dan špilal. Torbo sem vrgel na hodnik, pod stopnice. Pobral jo bom v nedeljo popoldne. Če se mi bo ljubilo. Šola je smotana. Šel bom na srednjo grobarsko šolo in izumil poseben avtomatski kopač grobov in si prislužil pravo bogastvo, kajti moj izum bodo prodajali širom sveta… eh… če bo kaj ostalo za pokopavat… če ne bodo kar vsega sveta na hitro sesuli v prah.

In zanima me, kje so bili prejšnji torek Rambo, Superman, Spiderman in Ninja želve… kje so bili, ko je bil čas, da branijo svet pred zlikovci. Sem se zbudil, ja… filmi so filmi, resnično življenje je pa nekaj drugega. In igrice nekaj tretjega. Tam imaš življenj, kolikor hočeš, tu na Zemlji pa imaš samo enega. Jaz ga bom itak porabil za špilanje.

24. september

Zdaj bi se morali pravzaprav zmeniti, kdo je PRVI začel! So bili to Američani ali Rusi ali Židje ali Arabci? Prav. Če se gredo takole igrat kot prvčki v naši šoli, naj se pač grejo. Le da je tu velika razlika. Ko stopi v razred prvčkov učiteljica, je pretepa konec in sploh je ne zanima, kdo je prvi NAZAJ udaril, ampak napiše staršem pozdravčke v beležke udeležencev pretepa in zadeva je za nekaj časa urejena.
Kdo pa bo vstopil na prizorišče, če se stepejo Arabci in Američani? Mogoče Združeni narodi in njihov varnostni svet? Ha ha ha! Počil bom od smeha. Njih pa res nihče več ne posluša. Združeni narodi so nekakšen politični turizem, malo nakladanja in to, za politike, ki jih je treba pospraviti na stranski tir, v mikrofon pa vendarle lahko še govorijo svoje modrosti.
Majčkeno me je strah. Nikogar ni, ki bi lahko stopil na prizorišče in potegnil za ušesa Georga Busha in tistega Osamo. Ali pa koga drugega… ker tako ne vem, kdo je V RESNICI prvi začel, morda sploh nista bila onadva.
Takole malo premišljujem, da je Afganistan daleč. Za atomsko vojno ni Afganistan nič kaj oddaljen. Pade bomba sem, pade bomba tja - BUM BUM BUM - pa bo vsa zemlja zapackana z radioaktivnimi snovmi, ker se bodo spet šli tisto igrico iz prvega: "Saj je on prvi začel, jaz sem mu samo vrnil!"
In nazadnje seveda ne bo čisto nič važno, kdo je prvi začel, ker bomo vsi poginili kakor eh… kakor ljudje, pač.
Ko bi se vsaj kdo našel, ki bi PRVI NEHAL! Pa noče nihče nehat in vsak se izgovarja na drugega, da je prvi začel. Jaooooooj, prvčki… pa so predsedniki in multimilionarji.

29. september

Včeraj smo v šoli prebirali članek o pravicah otrok. Nekje vmes piše, da noben otrok ne sme biti žrtev nasilja in vojne. Aja? Halo? D? Zdaj me pa zanima, kdo bere tele otrokove pravice? Ali jih je slučajno prebral že kdo od odraslih? Ali so napisane kar tako - zaradi lepšega?
Na tisoče in tisoče begunskih otrok je na zemlji, begunci so pa postali zaradi vojne, kajne?
Otrok ne sme nihče siliti, da delajo kot odrasli.
Aha.
Sem slišal, da otroci na Kitajskem šivajo medvedke, ki jih mi kupujemo mlajšim sestricam za rojstni dan.

Otroci imamo pravico povedati svoje mnenje.
Ga bom kar zapisal:

Niti najmanj mi ni všeč, da moram živeti v takem svetu, kjer morajo biti na šolah montirane videokamere, ki preprečujejo pretepe med učenci in da bom v kratkem moral kupiti plinsko masko, ker nam menda grozi biološka vojna. Dragi odrasli, najlepša hvala za ta svet! Upam, da bomo mi uspeli zgraditi lepšega, da nam ne bo treba po televiziji gledati od lakote izčrpanih otrok, ki nimajo niti toliko moči, da bi si odgnali muho z obraza. (Kadar vidim kaj takega, mi je strašno nerodno, ker se lahko vsak dan do sitega najem čokolina in pomfrija in sadja in sladoleda.) Da bomo prepričali ministre vseh držav, da bodo denar trošili za ceste, za šole, za zdravstvene domove, za športne in kulturne centre, ne pa za orožje.

Verjetno sem ubrisan in živim za luno, ker si želim takih reči. Ampak, če ne bi upal, da bo nekoč življenje lepše, potem bi se lahko kar takoj končal, ane? Tako kot se hoče končat Sapramiška.

In sem se spomnil, da bom napravil pet dobrih del v svojem življenju:
- posadil bom deset dreves,
- redno bom pisal domače naloge,
- vsak teden bom obiskal staro mamo,
- pridružil se bom Zelenemu miru,
- pisal bom raznim predsednikom, naj se nehajo zezat.

Zdaj grem špilat Red Alert, drugi del. V ZDA je ta igrica zdaj prepovedana. V njej lahko razsuvaš sovražnike v WTC-ju v New Yorku. Buuum!
Ata je šel čakat prašiča na neko prežo na Krimu. Upam, da ne bodo spet jetrca za večerjo. Sovražim jetrca.