Čarovnica Avša – vaje za slovenski jezik v prvem triletju osnovne šole

Ko otrok obvlada zapis črk, besed in prvih povedi ter se nauči dovolj tekoče brati, je čas, da se seznani s prvimi zakonitostmi pravopisa in slovnice.
Zelo pomembno je, da otrok že kar na začetku, hkrati z urjenjem tehnike branja, vadi tudi razumevanje prebranega. Zato je večji del nalog čarovnice Avše posvečeno ravno temu cilju: razumevanju prebranega besedila.

Komu so naloge namenjene?
Naloge so v prvi vrsti namenjene otrokom od drugega do četrtega razreda devetletke, učitelji in starši pa bodo sami presodili, kdaj je katera od nalog primerna za določenega otroka. Lahko jih uporabljajo tudi starejši učenci, ko želimo obnoviti znanje, oziroma tisti, ki jim je slovenščina tuj jezik in se njegovih zakonitosti šele učijo.
Mlajšim učencem bomo pomagali pri reševanju tako, da bomo namesto njih prebrali uvodna besedila oziroma navodila in jim razložili, kako rešujemo posamezne naloge. Velikokrat se izkaže, da otrok sam najde pravi način za reševanje naloge s preizkušanjem različnih možnosti – zato mu dovolimo, da najprej eksperimentira ob nalogi in če le predolgo ne najde pravega načina, mu ponudimo pomoč z dodatno razlago.

Kako in kdaj jih bomo uporabljali?
Učitelj sam presodi, kdaj je primerno uporabiti katero od nalog. Včasih je to smiselno v uvodnem delu, včasih za samo obravnavo nove snovi, včasih kot utrjevanje in preverjanje znanja.
Ob posameznih nalogah je nanizanih nekaj idej za uporabo pri pouku (ali doma), vsak sam pa lahko uporabi naloge tudi drugače ali za druge cilje kot je tu zapisano.
Naloge uporabljamo za ves razred hkrati, za manjšo skupino ali individualno, tudi pri dodatnem ali dopolnilnem pouku.
Če vas v zvezi z nalogami zanima še kaj, oziroma imate nanje pripombe, jih sporočite na naslov majda.koren@guest.arnes.si .

Tehnične zahteve:
Naloge bodo pravilno delovale v vseh novejših spletnih brskalnikih (MS Internet explorer, Opera, Mozzila, Netscape...). Priporočljiva je uporaba Internet Explorerja verzija 6.0
V učilnici naj bo poleg računalnika tudi tiskalnik, da si učenec tudi sam natisne katero od nalog.

Križanka
Cilji: razumevanje prebranega besedila, urjenje v reševanju križank.
Učenec prebere uvodno besedilo, kjer se Avša predstavi. V besedilu so že skriti odgovori, ki jih bo moral zapisati. Križanko rešuje tako, da klikne na številko v križanki. Ob tem se prikaže dodatno besedilo, ki je v pomoč pri iskanju rešitve. V prazno polje ob vprašanju vpiše pravilno rešitev v prvem sklonu. Kjer je rešitev sestavljena iz dveh besed, zapiše besedi brez presledka.
Ob kliku na gumb »pomoč« se izpiše prva črka iskane besede, kar pa ob koncu naloge zmanjša število točk oziroma dosežene odstotke.

Rime
Cilji: iskanje rim; vaja v povezovanju parov na spletu.
Naloga je primerna tudi za mlajše učence, kot motivacija ob obravnavi rim. Na levi strani zaslona so sličice, ki jim učenec priredi pravilne besede z desne strani zaslona. To napravi tako, da z levim miškinim gumbom »zagrabi« besedo na desni in jo povleče k sličici na levi strani. Ko nalogo konča, preveri rezultate. Če se ponovno odloči za igro, se sličice naključno postavijo v novem vrstnem redu, nekaj pa se jih zamenja. Tako lahko otrok igrico večkrat ponovi.

Pik, Pok in Cmok
Cilji: vaja zapisovanja vprašalnic in velike začetnice, seznanjanje z osnovami zapisa dvogovora.
Vsebina naloge je dvogovor med Avšo in njenimi mišoni.
Če je učenec mlajši, mu uvodno besedilo prebere odrasla oseba (učitelj).
Opozorimo ga na »vrečo z besedami«, kjer so nanizane besede, ki jih mora zapisati v prazna polja. Zakaj ravno vreča? Ker v nalogah nastopa tudi hudobna čarovnica Bibi, ki za šalo pobaše v vrečo črke ali besede, pa jih mora nato učenec postaviti nazaj na prava mesta. Pozoren naj bo na uporabo velike začetnice, sicer bodo odgovori napačni. Ta vaja je lahko motivacija za obravnavo dvogovora, ob njej se domislimo še drugih dvogovorov: na primer med učiteljem in učencem, mamo in otrokom, možem in ženo, policistom in šoferjem, prodajalko in kupcem…

Nariši – natisni
Cilji: otrok samostojno prebere krajše besedilo in s pomočjo risbe dokaže, da je besedilo razumel; nauči se samostojno natisniti učni list.
Nekateri učenci znajo sami natisniti učni list, drugim bomo pomagali odrasli. Učni listi so si po težavnostni stopnji enakovredni, zato jih bomo lahko razdelili med učence glede na njihove interese, kar razberemo iz vsebine posameznih učnih listov.

Bibi
Cilj: razumevanje prebranega besedila, iskanje smiselnih odgovorov, urjenje v reševanju spletnega testa (klikanje pravilnih odgovorov).
Učenec najprej prebere uvodno besedilo, razumevanje le-tega dokaže s klikanjem na pravilne odgovore. Ob vsakem vprašanju posebej lahko preveri, če je njegov odgovor pravilen, to pa lahko napravi tudi ob koncu reševanja.

Album z nalepkami
Cilji: učenec sestavlja smiselne besedne pare, ob katerih se skozi igro seznanja z besednimi vrstami (pridevniki in samostalniki).
Trenutno je med učenci zelo v modi zbiranje nalepk, zato jih zbira tudi Avša. Na levi strani naloge so razvrščeni pridevniki, ki jim učenec priredi smiseln samostalnik (sličico). To napravi tako, da z levim miškinim gumbom »prime« sličico in jo nese k ustreznemu pridevniku na levi. Igrico lahko večkrat ponovi, ob tem pa se bodo sličice in besede naključno menjale.
V tej nalogi so pridevniki in samostalniki nanizani tako kot je to običajno v vsakdanjem življenju. Ko pa vadimo rabo pridevniških besed v razredu, lahko popestrimo delo z neobičajnimi, smešnimi in nelogičnimi besednimi zvezami; na primer: zaspana češnja, pikčasta kamela, rožnati tiger, sosedova kača, plastični piškoti… ob takih besednih zvezah se bo nemara porajala tudi zanimiva zgodba – v ustni ali pisni obliki.

Reklamno sporočilo
Cilji: učenec prepozna značilnosti reklamnega besedila, razumevanje prebranega dokaže s klikanjem na pravilne odgovore. Preizkusi se v pošiljanju elektronske pošte.
Učenec reklamno besedilo prebere samostojno ali pa mu ga prebere sošolec ali odrasla oseba. Nato med odgovori izbere tiste, ki se mu zdijo najbolj pravilni.
To vajo lahko izrabimo za pogovor o reklamnih sporočilih.
Ob bombandiranju z njimi na radiu, televiziji, v časopisih, revijah in na plakatih je prav, da učence seznanimo z zakonitostmi in cilji reklamnih sporočil. Kaj nam želijo reklame sporočiti? Kaj je namen naročnika reklamnega sporočila? Ali vse drži, kar nam na ta način sporočajo? Ali moramo tisto reč dejansko kupiti in preizkusiti?
Učenec spozna, da nekatere trditve v reklamah ne držijo in da moramo biti do teh besedil kritični.
V besedilu je naveden tudi elektronski naslov, kjer lahko naročimo letečo metlo. Če boste utegnili (morda pri dodatnem pouku), lahko preizkusite, če naslov tudi v resnici deluje.

Teden ima sedem dni
Cilji: ponavljanje in utrjevanje imen dnevov v tednu, razumevanje prebranega besedila.
Učenec pripoveduje, kaj počne ves teden, kaj med delovnimi dnevi in kaj ob sobotah in nedeljah. Iz pripovedi lahko nastane zgibanka s sedmimi listi, na vsakem od listov je zapisano ime dneva, ilustracija dogajanja in kratek opis dejavnosti za ta dan. Težavnost naloge prilagodimo starosti in sposobnostim posameznega učenca.
Nato preberemo, kaj ves teden počne Avša. Boljši bralec bo besedilo prebral samostojno in nato iz besed, ki so nanizane v levem in desnem stolpcu, sestavil logične povedi, ki se navezujejo na uvodno besedilo. S klikom na gumb PREVERI bo ugotovil, če se je kje zmotil in napake bo lahko popravil.
Pri popravljanju napak se odštevajo odstotki; to velja za vsako od nalog.
Vrstni red dejavnosti lahko zamenjamo in Avšo izberemo za motivacijo v dejavnost, nato pa sledi učenčeva pripoved o tem, kako preživlja dneve v tednu.

Bibi spet na delu
Cilji: učenec spozna nekaj besed, ki vsebujejo skupino črk LJ in NJ v besedah ter vadi njihov zapis. Ob branju besedila smiselno zapiše prave besede na prava mesta. Nauči se z miško označiti del besedila in ga vnesti v urejevalnik besedila ter stran natisniti.
To učno enoto lahko obravnavamo na dva načina.
Prvi način: sami rešimo nalogo in rešen listič prenesemo v urejevalnik besedila. Učenec (sam, v skupini ali frontalno) prebere besedilo. Opozorimo ga na besede, ki so natisnjene krepko. Sam naj ugotovi, kakšno skupno značilnost imajo te besede. V ustni ali pisni obliki naj tvori povedi iz teh besed. Za zaključek dela poskusi brez naše pomoči rešiti nalogo o čarovniku Ljubu. Pri reševanju naj bo pozoren tudi na velike začetnice, kadar se te pojavijo v besedilu.
Drugi način: učenec sam reši nalogo na spletu. Ko jo konča, se bo ob kliku na gumb »preveri« izpisalo pravilno besedilo. Naučimo ga, kako ga s pomočjo levega miškinega gumba označi in nato s pomočjo desnega gumba pošlje računalniku ukaz, naj ta del besedila shrani. Nato naj odpre urejevalnik besedila (na primer word) in označeno besedilo skopira na prazen list. V orodni vrstici urejevalnika poišče gumb »natisni« in besedilo natisne. Ob natisnjenem besedilu mu lahko ponudimo različne naloge: odgovore na vprašanja, podčrtavanje krepko natisnjenih besed, izpis krepko natisnjenih besed, uporaba teh besed v novih povedih, ilustriranje besedila. Naloge bomo prilagodili zmožnostim in interesom posameznega učenca.

Bibi udari tretjič
Cilji: učenec prepozna besede, ki imajo črko d na koncu besede ter jih smiselno zapiše v danih povedih.
Zgodbo o malem zmaju, iz katere je čarovnica Bibi pokradla besede, lahko obravnavamo podobno kot tisto o čarovniku Ljubu. Začnemo lahko z natisnjenim besedilom ali pa z reševanjem naloge na spletu, pač glede na pot, ki se nam zdi primernejša oziroma za učenca bolj nazorna.
Ob pisanju besed s črko d (ali ž) na koncu besede ga opozorimo, da si lahko pomaga tako, da se vpraša: »Koga ali česa ni?«
Deda ni, sladoleda ni, meda ni… s to vprašalnico si pomagamo, če nismo prepričani, ali bi na koncu besede zapisali črko d ali t.

S prstom po zemljevidu
Cilji: učenec na različnih primerih vadi zapis in uporabo velike začetnice.
Preden učenec prične z reševanjem te naloge, naj klikne na »posebno opozorilo«, kjer je naštetih nekaj osnovnih pravil pri pisanju velike začetnice. Namenoma niso zapisana vsa pravila, saj si jih učenec na začetku obravnave vseh še ne more zapomniti.
Učenec mora znati pravilno uporabljati tipko »shift«, da se mu izpiše velika začetnica.
Obravnavo lahko začnemo z vajo na spletu, lahko pa kako uro posvetimo iskanju besed z zemljevida. V tem primeru učencu naročimo, da prinese v šolo zemljevid Slovenije ali atlas. Ob zemljevidu lahko določimo različne naloge: iskanje imen rek, krajev, mest, gora; iskanje imen od A do Ž; uporabo lastnih imen v povedih in podobno.
Ne glede na to, da se učenec še ni sistematično seznanil z zemljevidom, bo znal poiskati različna lastna imena, kmalu pa bo kar sam spoznal, kdaj je zapisano ime reke in kdaj ime kraja ali gore, ne da bi ga na to posebej opozarjali.

Odgovori na vprašanja
Cilji: Učenec samostojno prebere besedilo ter vadi pravilen zapis odgovorov. Pri tem upošteva veliko začetnico in ločilo na koncu povedi. Navaja se na popolne odgovore v celih povedih.
Poiščemo nalogo, ki po težavnosti in vsebini ustreza posameznemu učencu in jo natisnemo. Pri teh nalogah ni takojšnjih povratnih informacij, zato moramo vsako posebej pregledati. Še posebej v drugem delu naloge so možni zelo različni odgovori. Pri teh vzpodbujamo učenca, da odgovarja čimbolj zanimivo. Če učencu zmanjka prostora, oziroma če bi rad napisal kaj več, lahko odgovore zapisuje v zvezek.
Kadar si sam izbira, katero od nalog si bo natisnil, mu pač prepustimo izbor. Če je naloga pretežka, mu dovolimo, da si poišče lažjo nalogo.
Ta vrsta nalog je pomembna takrat, ko se pri matematiki lotevamo prvih nalog z besedilom, ki zahtevajo ob računanju tudi pisni odgovor. Masikdaj opazimo, da otrok pravilno izračuna nalogo, zatakne pa se mu pri pisanju odgovora. S pomočjo teh vaj se bo naučil postopka pisanja odgovorov. Ena od možnosti je, da najprej prebere besedilo in nato vprašanja, na katera mora odgovoriti. Druga možnost je, da najprej prebere vprašanja in se šele nato loti branja besedila, kjer si podčrta tiste dele v njem, ki skrivajo odgovore.

Avtorji Čarovnice Avše
Besedila: Majda Koren
Ilustracije in oblikovanje: Bojan Jurc
Postavitev na splet: Bogdan Renko

Ljubljana, februar 2005