Naloge za poštevanko

Dr. Kozel
V marsikaterih učbenikih srečamo maskoto, ki nas z bolj ali manj domiselnimi komentarji vodi skozi učno snov. To je pogosto medvedek, zajček ali kaka druga žival.
Ker je poštevanka sila resna zadeva, je ne moremo prepustiti katerikoli maskoti - zato smo za pomoč pri učenju povabili k sodelovanju dr. Kozla, svetovalca vlade za poštevanko, žvižganje in druge pomembne reči. Dr. Kozel s kratkimi navodili pomaga učencem pri reševanju nalog.
Že na osnovni strani ste najbrž odkrili navodila Dr. Kozla, ki so napisana za učence. To stran lahko natisnete in otroci naj jo pokažejo tudi doma in preberejo staršem namesto strani iz berila.

Poštevanka in humor
Določene reči si veliko laže zapomnimo, če smo jih spoznali skozi humorne situacije, oziroma, če smo jih povezali z najbolj nemogočimi asociacijami. Verjetno si bo kateri od učencev laže zapomnil večkratnike števila tri, če bo ob tem pomislil na trioke Marsovce ali si ob poštevanki števila sedem predstavljal, kako čarovnice srebajo juho, v kateri plava sedem mišjih repkov.
Raziskave o priljubljenosti poezije pri pet do devetletnih otrocih so pokazale, da jih daleč najbolj zanima takoimenovana nonsense poezija. To je tudi razlog, da smo med naloge vključili malce "trapaste" naloge, ker želimo s tem dodatno motivirati učence k utrjevanju in razumevanju poštevanke.

Poštevanka v gibanju
Še preden se lotimo poštevanke v zvezkih in na računalniku, jo vpeljemo v vsakdanje igre.
Čim bodo otroci spoznali števila do dvajset ali do sto, jim med igro že ponudimo račune poštevanke, ne da bi oni za to sploh vedeli; na primer z igrico: Atomčki, postavite se v skupine po tri, po pet, po sedem… in pri tem glasno povemo tudi to, koliko otrok je ostalo (in smo že pri deljenju z ostankom). V učilnici se igramo babico in vnučke: babica deli bonbone vnučkom pred tablo. Vnučki pridno nastavijo ročice in pri tem, ne da bi vedeli, vadijo poštevanko. Večkratnike spoznamo s štetjem, ki ga ponazorimo z gibi rok, ploskanjem, poskoki…

Vrste nalog dr. Kozla
Naloge so razdeljene na dva sklopa: sklop, ki ga rešujemo na spletu - pri tem dobi učenec takojšnjo povratno informacijo; ter sklop nalog, ki si jih učenci natisnejo, oziroma jih natisne učiteljica (učitelj). Povratno informacijo najdemo ločeno, na drugem listu, ki si ga natisnemo ali samo ogledamo in preverimo rešitve.
Pri obeh sklopih so naloge razvrščene po težavnosti - prve so lahke in namenjene uvajanju v poštevanko in njeno razumevanje, sledijo pa težje naloge, pri katerih je pomembno nenazadnje tudi to, da so učenci že dovolj dobri bralci, da lahko sledijo navodilom v nalogah.
Naloge na spletu - pretežno so sestavljene tako, da otrok vpisuje rezultate oziroma račune v prazna polja, ki so za to določena. Pri vpisovanju so pozorni na pisanje brez presledkov, da program razume odgovore. Ko konča z računanjem, poišče gumb PREVERI in sam preveri, koliko računov je izračunal pravilno. Kjer se je zmotil, ima možnost za popravo, saj ostane okence aktivno in vanj lahko ponovno vpisuje račun ali rezultat.
Ob koncu nalog ima še nekaj povezav, ki mu nudijo možnosti, da nalogo ponovi, se vrne na stran z nalogami ali zapusti poštevanko. Ponekod so na voljo še dodatne možnosti v obliki presenečenj.
Ko zaide otrok v težave in mu ni takoj jasno, kako naj nadaljuje z delom, ga nekaj časa pustimo in mu sporočimo, NAJ SAM UGOTOVI, kako naprej, naj si pomaga s sliko ali še enkrat prebere navodilo - večinoma mu bo to tudi uspelo, s tem pa mu bomo omogočili imeniten občutek ponosa, da je sam prišel do rešitve.
Ponavljanje istih nalog
Otrok, ki mu poštevanka še dela preglavice, bo znova in znova želel ponavljati isto nalogo - to mu tudi pustimo, da bo poštevanko v glavi avtomatiziral. Otroci, ki pa so poštevanko že osvojili, bodo verjetno nalogo rešili le enkrat in poiskali zahtevnejšo. To velja tako za naloge na spletu kot za tiskane naloge.
Naloge, ki jih natisnemo
Če bo otrok delal ob računalniku individualno ali v paru, si bo lahko kar sam natisnil določeno nalogo, jo rešil in poiskal rešitve, ki si jih prav tako lahko natisne.
Druga možnost je, da imamo v mapah spravljene naloge in ob njih rešitve, ki si jih otroci vzamejo, ko bodo preverjali pravilnost rezultatov.
Ker gre za preverjanje lastnega znanja, največkrat ni skrbi, da bi otroci najprej pregledali rešitve in jih kratkomalo prepisali. Seveda se tudi to zgodi, vendar zaradi tega ne bomo skrili rešitev. Večini otrok je namreč zelo všeč, da lahko sami preverijo, koliko nalog so pravilno rešili.

Delo z računalnikom
Najbolj idealno je, da je v razredu računalniški kotiček in da se otroci zvrstijo pri samostojnem reševanju nalog, ki jim jih ponudimo. S tem jih navajamo na pravilno in samostojno uporabo računalnika. Preden uvedemo računalnik v pouk, jih poučimo o osnovnih delih računalnika, jim razložimo, da je to stroj, ki razume le tisto, kar je vanj zapisal človek in da bo lepo deloval, če bomo z njim pravilno ravnali.
Prav hitro bodo otroci na tipkovnici prepoznali tipke za presledek, za brisanje in ukaz ENTER. Tipko ENTER razložimo tako, da je to tipka, s katero računalniku nekaj sporočimo oziroma mu ukažemo, naj nekaj stori. Z miško pa se bodo najlaže naučili ravnati s pomočjo preprostih igric ali pa kar s klikanjem po Župcini hiši.
Kljub temu, da je računalnik samo stroj, mu lahko damo ljubkovalno ime - tako kot razrednemu medvedku.

In še zahvala
Naj se zahvalim mojim prijateljem, ki so mi pomagali in sodelovali pri nastajanju Poštevanke z dr. Kozlom. Najprej je tu Bojan Jurc, akademski slikar, ki riše najimenitnejše metle, Marsovce in mišje repke. Potem je tu Bogdan Renko, spletni mojster, ki je iz zmešnjave računov, besedil in sličic sestavil spletne strani. Zahvaljujem se tudi Alenki Žibert z Zavoda za šolstvo, ki me je opogumila, da sem se lotila dela. In nazadnje se zahvaljujem še mojim tamalim iz 2. c iz OŠ Spodnja Šiška, ki so bili "poskusni zajčki", sproti testirali naloge, odkrivali napake in pomanjkljivosti, ki smo jih nato odpravili.

Majda Koren