Osnovno šolo in gimnazijo sem obiskoval v Ljubljani, tam se ni zgodilo nič posebnega, obžalujem samo, da je mnogo mojih sošolcev že mrtvih. A sem bil edini med njimi, ki je postal pisatelj.
Med vojno in kmalu po vojni sem bil zaprt iz političnih razlogov, čeprav ne maram politike. Obakrat sem kmalu prišel ven.

Vpisal sem se na Univerzo v Ljubljani, oddelek za psihologijo. Kot študent sem začel pisati za mladino in otroke. Napisal sem knjige Grozote zelenega pekla, Živali v ukrivljenem zrcalu ter Drejček in trije Marsovčki. Slednja je imela velik uspeh. Izšla je šestkrat v Sloveniji, dvakrat v Sarajevu in enkrat v Pragi. Poleg tega so po njej uprizorili radijsko igro, TV lutkovno igro ter odrsko igro (Celjsko gledališče, gledališče v Novi Gorici in Kranjsko gledališce). Napisan je tudi scenarij za film. Za knjigo sem prejel Levstikovo nagrado.
Zgodba Drejček in trije Marsovčki pripoveduje, kako so trije otroci z Marsa obiskovali Drejčka in doživljali razne pripetljaje. Drejček z njimi tudi sam obišče Mars, a ne more tam ostati, ker so na Zemlji še vojne, ki so na Marsu prepovedane. Mars je miroljuben planet, kjer so otroci srečni, kjer starši ne umirajo in kjer nimajo revežev.

Naslednja knjiga Pobegli robot je izšla kot slikanica dvakrat v slovenščini, bila je prevedena v štiri jezike, radijska igra pa je dobila nagrado Prix Japon. V tej knjigi opisujem dogodivščine robota Primusa, ki je ušel iz laboratorija prof. Raztresena. Ker ni imel srca, je uganjal razne lumparije, doker mu ni železničar Mrak pripel na prsi žepno uro. Robot je mislil, da je dobil srce, zato je postal dober in je pomagal ljudem, posebno otrokom.

Vsega skupaj sem napisal 10 leposlovnih knjig za otroke in mladino (poleg mnogih ponatisov in prevodov). Poslednja zbirka novel Kam je izginila Ema Lauš, je bila uspešnica.
Nekatere novele so bile prevedene v češki jezik, po eni od njih pa je nastal TV film Tretje življenje, ki je prejel prvo nagrado na filmskem festivalu Prix Futura v Berlinu. Predvajali so ga po televiziji v mnogih tujih deželah.
Razen z literaturo sem se ukvarjal tudi s psihologijo in predavanji.
Od leta 1970 sem profesor na oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani.
Napisal sem kakih 50 strokovnih knjig in 400 razprav.
Strokovno delo mi je omogočilo obiske tujih dežel - ZDA, Avstralije, Oceanije ter mnogih evropskih držav, kjer sem na tamkajšnjih univerzah predaval psihologijo.
Po upokojitvi leta 1998 sem nekaj let še predaval na univerzi, potem pa sem se preusmeril nazaj k leposlovju in spet začel pisati znanstvenofantastične zgodbe. Končal sem knjigo ZF novel Psihološke zgodbe, ki bo verjetno izšla prihodnje leto. Sicer še vedno predavam na univerzi in raznih visokih šolah, vendar bistveno manj, tako da se spet lahko posvečam literaturi za otroke in mladino.

Napisano v juliju 2003.