Neli Kodrič Filipić

 

Da sem se nekega davnega majskega dne rodila (in kasneje postala pisateljica), se je zgodilo čisto po pomoti. Tistega, ki je stal pred mano v vrsti za rojstvo, je namreč močno prijelo lulat. Stekel je, da mu ne bi ušlo v hlačke. Takrat pa so se odprla vrata sveta, nastal je hud prepih in noter je potegnilo mene.
Zato sem se večino življenja počutila, kot da sem tu po pomoti, pa še na prepihu! Nosila sem ime, ki mi ni pristajalo in živela življenje, v katerem sem plavala kot v prevelikih čevljih. Zato sem neprestano nekam bežala in se skrivala. Kam, kje? Ah, saj veste ... V knjige. Pokrila sem se s plastjo domišljije, se pomazala z namazom iz besed in izginila. Poznate to? Tam mi je bilo vedno najlepše.
Druga najlepša stvar mojega otroštva je bila velika stara češnja, v katero sem bila dolga leta zaljubljena. Spomladi sem čepela skrita v njeni beli, cvetoči obleki in ure in ure preštevala mravlje. Ko so se beli cvetovi usuli in so dozoreli sočni rdeči sadeži, sem se z njimi sladkala, da je bilo veselje. Poleti me je češnja skrivala pred zlobnimi grduhi in grdimi zlobuhi, jeseni sem očarana opazovala njeno sipajoče se listje in pozimi poslušala pesem njene duše, ki jo je iz njenih vej izvabljala mrzla vipavska burja.
To me je oblikovalo, kot se reče: beli cvetovi, sladki rdeči sadeži, nemirne mravlje, mrzle burje in pozabljene besede. Najbrž sem se v tem zares izgubila, kajti odkar sem odrasla, se neprestano iščem. Včasih se mi zdi, da sem se našla, potem pa se spet izgubim in zazdi se mi, da sem le sanje, ki jih je piše neznani zapisovalec. Čigava roka drži to pero? To me strašno zanima. Nekega dne bom pisca odkrila in mu pomagala dokončati to mojo zgodbo. Do takrat pa se skrbno, skrbno učim pisati. Nekaj od tega lahko preberete, ker je natisnjeno na papir.
Upam, da se tam ne boste povsem izgubili. Naj vam bo v veselje!

Pripis: ker ste bralci danes vešči računalnika in spleta, lahko moje učne zapiske poiščete najprej tukaj: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si , dobite pa jih seveda v pravi knjižnici.

 

December 2009