Nisem pisatelj, ki bi pisal le za otroke oziroma za mladino. Karkoli napišem s tem namenom, se spremeni v zgodbe, ki jih radi berejo tudi odrasli. Morda znam, ne da bi se tega zavedal, vplivati na otroka, ki še živi v starejših ljudeh. Prepričan sem, da otrok v človeku nikoli ne umre, le potuhne se, a komaj čaka, da se lahko pokaže. Moja “mladinska dela, pravljice za otroke in odrasle” so takšna literatura, ki zna prebuditi v odraslem bralcu frkolina oziroma frkolinko. Saj sem takšen seveda tudi jaz. Kljub letom sem še vedno pobalin, ki uživa v avanturah in se veseli, če mu uspe kaka potegavščina.

Navajam kar mojo bibliografijo s kratkimi komentarji k posameznim delom. Vidite, naslov se glasi: Mladinska dela, pravljice za otroke in odrasle. Saj sem bil napisal, da pišem hkrati za frokolinke in frkoline, pa tudi za tiste, ki so starejši, a še vedno po duhu nagajivi otroci.

- Super frače (pripovedi iz otroštva), Borec 1988:
V tej zbirki so zbrane kratke zgodbe o vragolijah, ki smo jih počeli, ko sem bil še mulc in je bilo vse dovoljeno. Seveda pod pogojem, da si sprejel tudi slabši del takega početja, torej to, da mi je mama kakšenkrat s šibo krepo izprašila ta zadnjo in navila ušesa …

- Noč je moja, dan je tvoj (istrske ljudske zgodbe), Kmečki glas 1989:
To so pa zares istrske ljudske zgodbe, saj pod vsako piše, kdo jo je povedal in kdo zapisal. Torej to ni moja avtorska knjiga, ampak sem bil pri njenem nastanku predvsem mentor in organizator. Ta knjiga je etnografska zbirka.

- Glavo gor, uha dol (istrske pravjice), Kmečki glas 1993:
Tu sem nekatere ljudske zgodbe predelal, dopolnil in naredil iz ljudske pravljice umetno pravljico, torej avtorsko zgodbo. To pomeni, da sem k ljudski zgodbi še kaj dodal iz svojega sanjskega in fantazijskega sveta. Predvsem iz svojega vedenja in poznavanja dežele pravljic.

- Začarana hiša (istrske praljice) Lipa 1994:
“Začarana hiša” je predvsem slikanica, ki zajema le tri pravljice iz knjige Glavo gor, uha dol. Med njimi je je tudi ena ta prava ljudska grozljivka!

- Zgodbice o kačah (pravljične pripovedi), Mladika 1996:
Ta knjiga mi je pa prav zares v veliko veselje. Niti ena zgodbica o kačah ni izmišljena, kajti vse so mi pripovedovali drugi kot svoja osebna doživetja. Nekaj zgodb v tej knjigi pa predstavlja tudi moja “bližnja srečanja” s kačami in kačicami.

- Frkolini (pripovedi iz otroštva); Mladika 1998:
Frkolini so neke vrste nadaljevanje Super frač, le da sem tokrat posamezne zgodbe poglobil, jih razširil tudi na čas, ko sem bil že mladenič, gimnazijec. Te zgodbe so literarno bolj dodelane kot one iz Super frač.

- Katka in Bunkec (v mlinu ločitve staršev); Mladinska knjiga 2000:
To pa je gotovo moja najboljša knjiga za mlade in starejše. Je tudi od vseh najbolj sodobna. Družinski brodolomi so danes že kar vsakdanja stvar, z njimi pa so povezane velike travme, huda osebna doživetja. Del teh sem bil tudi sam …

- Mart in njegova junaštva, Zadruga Novi Matajur 2001:
Nikjer nisem bil tako nagajiv in v nobeni drugi knjigi za otroke in odrasle nisem tako do konca sprostil svoje fantazije. To je zgodba o ljubezni, ki frli kot metulj in šviga po nebu kot lastovica, včasih tudi kot zmaj …

- Futek v Boškariji, Zadruga Novi Matajur, 2003:
Futka je pa bolj težko razumeti, ker se v teh zgodbicah mešata resničnost in sanje in se nam živali prikazujejo kot da so ljudje, in ljudje, kot da so živali …

- Kar je moje, je tudi tvoje (Zgodbice o živalih), Mladika 2004:
“Kar je moje …” niso pravljice, ampak moja osebna doživetja z živalmi. Gre bolj za dokumentarno literaturo in manj za tisto ta pravo, fantazijsko. Vse to se mi je prav zares je zgodilo v dolgih letih prijateljevanja z mravljami, polhi, pticami, murni, ježi, kačami …

In kaj je najbolj značilno zame, ko pišem za mlade po letih in srcu? Pač to, da fantaziji, svobodi in resnici nikoli ne pristrižem peruti in se ne vdam nobeni cenzuri. Otrok sem, spontan in radoživ in takšen, ki se ne meni, kaj bodo o njem rekli strogi ocenjevalci moralne in še kake drugačne poučnosti, pravilnosti, ustreznosti, korektnosti ...
Ljubim figo, ki je košato zelena in polno rodi, in prav nič ne maram za tisto, ki se suši in sramežljivo skriva svoje sočne plodove.

maj 2005