BIOGRAFIJA
pesnik, pisatelj za male in velike, esejist in prevajalec.
Rodil sem se staršem, ki so bili zaradi svoje dejavne slovenske
zavednosti internirani na jug Italije, v Montecalvo Irpino (Avellino)
16.5.1943. Sicer sem odraščal v primestju Trsta, pri Sv.Ivanu (kjer
sta se rodila tudi pisatelj Vladimir Bartol in narečna pesnica Marija
Mijot). Tu sem opravil osnovno šolo, na tržaški klasični gimnaziji
pa sem maturiral. Študiral sem slavistiko na Univerzi v Ljubljani
in diplomiral leta 1969.
Objavljal sem že v času šolanja: najprej v tiskanem glasilu slov.
šol na Tržaškem, v Literarnih vajah, potem pa še v Primorskem dnevniku,
Jadranskem koledarju, revijah Zaliv, Most, Dan; moja otroška dela
doživijo zvečine objavo najprej v otroški reviji Galeb, ki izhaja
že 49 let v Trstu. V osrednji Sloveniji sem objavljal v revijah
Problemi, Naša sodobnost, Sodobnost, Dialogi, Literatura; v Naših
razgledih, Književnih listih časopisa Delo. Nekaj let sem sodeloval
tudi s koroškim Mladjem.
Po univ. diplomi sem se vrnil v Trst in od leta 1970 do 1993 vodil
založniško dejavnost Založništva tržaškega tiska, po tem pa sem
bodisi predaval na stolici za slovenski jezik in književnost pri
Univerzi v Trstu, predvsem pa pisal leposlovje, pubicistiko in prevajal.
Štiri leta sem bil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev
v Italiji, sedem let predsednik Slavističnega društva v Trstu, pet
let Slovenskega kluba v TS, v Sloveniji pa štiri leta tajnik Društva
slovenskih pisateljev in prav toliko Slovenskega centra mednarodne
pisateljske organizacije PEN. Od leta 1996 sem podpredsednik slov.-it.
združenja ustvarjalcev Skupina - Gruppo 85.
Prevajam iz italijanščine, hrvaščine, španščine in iz narečne poezije
v Italiji - tako slovenskih - rezijanskih in beneških avtorjev -
kot italijanskih).
Moja dela so doslej prevedli v dvajset jezikov, največ v italijanščino,
hrvaščino, makedonščino, nemščino, angleščino, francoščino; obsežneje
so me objavljali še v madžarščini, ruščini, srbščini. Pesmi so objavljene
v številnih antologijah.
Leta 1981 sem prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2000 pa italijansko
nacionalno nagrado za pesništvo Astrolabio d'oro.
O mojem delu so obsežneje pisali: Martin Jevnikar, Denis Poniž,
Taras Kermauner, Tone Pavček, Boris Paternu, Marija Pirjevec, Carmela
Fratantonio, Elvio Guagnini, Luciano Morandini, Ernestina Pellegrini,
Juan Octavio Prenz, Tonko Maroević.
Kot književnik sem nastopal po številnih krajih Slovenije in Italije,
pa tudi v Zagrebu, Puli, Beogradu, Skopju in Ohridu, Budimpešti,
v Luganu v Švici, Celovcu, Gradcu, na Dunaju, v Parizu, Pragi, Moskvi
in Peterburgu, v Tbilisiju, v Santiago da Compostella v Guadalajari
v Mehiki.
Imam dva sina: Martina in Kajetana - in dvoje vnukov: Simona in
Blanko.
Zdaj stanujem v predmestju Sv. Marija Magdalena v Trstu. Imam vrt,
na katerem dobro uspevajo oljka, jablana, mandarini, zrnka (tako
se lepše reče granatnemu jabolku); pa še japonska nešplja, fedjoja,
aktinidija, ki mi daje kivije; za češnjo upam, da bo letos prvič
rodila. Sicer pridelam tudi dišavnice: sivko, lovor, rožmarin, roženkravt,
timijan (materino dušico), žajbelj, majaron, koromač, meto - ameriško
in poprovo.
V Trstu, 12.dec.2002
BIBLIOGRAFIJA
leposlovje, otroške izdaje, prevodi v knjigah
Knjižne izdaje poezije
Trinajst (1966 Ljubljana, samozaložba), Pesem (1969 Maribor, Obzorja),
Trikotno jadro (1972, Trst-Koper, Lipa in ZTT), Obute in bose (1976
Trst-Koper, Lipa in ZTT), Paralele (1977 Trst, z grafikami M. Kravosa,
samozaložba), Tretje oko (spremna beseda Taras Kermauner, 1979 Ljubljana,),
Napisi in nadpisi (1984 Trst, samozaložba), V znamenju škržata (1985
Trst, ZTT), Sredozemlje (šestjezična izdaja: slov.- ital.- hrv.-
franc.- nem.- angl. z grafiko Franka Vecchieta, spremni esej Matjaž
Kmecl, 1986 in 1988 Trst, Galerija TK), Ko so nageljni dišali (1988,
ilustracije Klavdij Palčič Ljubljana, Prešernova družba), Obzorje
in sled (1992 Ljubljana, Državna založba), Sredi zemlje Sredozemlje
(izbor in spremna beseda Tone Pavček, 1993), Il richiamo del cuculo,
(Kukavičji klic, izbor v italijanščini, spremna beseda Elvio Guagnini
1994), Krompir na srcu (1996), Vreme za pesna - Vreme za pesem (izbor
v makedonščini in slov., 1998), Jazonova sled- Le tracce di Giasone-Jazonov
trag, (trojezična izdaja pesnitve: italijanščini, hrvaščini in v
izvirniku, spremna beseda Ernestina Pellegrini, Milano 2000); Sui
due piedi (Milano, En plein officina, 2001); Potrkaj na žaro, epske
pesnitve (spremna beseda Boris Paternu, Grosuplje 2001).
Proza
Kratki časi - Trst iz žabje perspektive, črtice (spremna beseda
Pavel Fonda, 1999, Ljubljana)
U kratkim hlačicama,v hrv. prev. Sanja Širec(2002, Buje)
Samostojne objave knjževnosti za otroke
Tri pravljice: ena sladka ena rahla, ena skoraj modra (1991, Trst),
Tre favole: una dolce, una soffice ed una quasi azzurra (1991 Trieste),
Začarani grad (1993 Trst in 2001 Maribor), Male zgodbe iz velikega
življenja Bineta Brrvinca (1994 Ljubljana), Ko je zemlja še rasla
(1996 Celovec), Quando la terra cresceva ancora, (2000 Monfalcone),
Als die Erde noch klein war, (2001, Klagenfurt), Hudič iz kravjega
jajca (1996 Ljubljana), Začarani grad (2001), Zlati rog (2002),
Il castello incantato (Reggio Calabria 2003)
Mravljinc Bine Brrvinc, audiokaseta (1993, Ljubljana).
Male zgodbe…Bineta Brrvinca (otroška igra z lutkami, izvedlo Slovensko
stalno gledališče v Trstu v sezoni 1998/9, posnela in predvajala
TV RAI v Trstu 2001).
Radio Trst in Radio Slovenija v Ljubljani sta izvedla sedem mojih
radijskih iger za otroke: Govoreča žogica, izv.1972; Začarani grad,
izv. 1993; Deček s piščalko, izv. 1994, Hudič iz kravjega jajca,
izv. 1994, Zlati rog, izv. 1995; Škrip Škrap in krona neumnosti,
izv.1997; Lunino jajce iz Postojnske jame, izv. aprila 2000; Zlato
runo - slovenska vrta v svet, feb.2002.
Prevodi v samostojnih knjižnih izdajah
Luciano Morandini, Zlati slanik - L'aringa d'oro, iz ital. prev.
M.K. Pesniški list 21, Ts-Kp 1974.
Renato Quaglia, Baside - Besede, iz rezijan_cine prev. M.K. Trst
1985.
Slavko Mihalia, Petrica Kerempuh, iz hrv. prevedel in spremno besedo
napisal M.K.; Trst 1985.
Scipio Slataper, Moj Kras, iz ital., s spremno bio-biblografsko
beleško, Trst 1988.
Mjuta Povasnica, Zimska pravljica, pravljicna zgodba, iz beneškega
narečja prevedel M.K. Trst, 1990
Michele Obit, Per certi versi - Po drugi strani, dvojezična zbirka
poezije, iz ital., Vittorio Veneto 1995.
V tem strašnem času, antologija sodobne hrvaške vojne lirike. 11
avtorjev v njej iz hrv. prevedel M.K., Ljubljana 1995.
Loredana Bogliun La Peicia, zbirka poezije: italijanska, it. narečna,
hrv. in slov. izdaja; v slov. prevedel M.K. Milano 1996.
Elio Vittorini, Moja vojna (La mia guerra), prevedel in spremno
besedo napisal M.K.,Gorica, 2001.
januar 2003
|