PESNIKI IN PISATELJI

Lojza iz vesolja
Majda Koren

Ilustrirala Mojca Dolinar
Zbirka Spominčice
Vodnikova založba (DSKG) in
Sodobnost International
Ljubljana 2008

 

»Kam pa zdaj?« je vprašala Lojza.
»Na grad.«
»Kaj je to, grad?«
»Glej, to je tista velika hiša tamle na griču.«
»O, velik krompir, hočem reči hiša! Kdo pa stanuje v njej?«
»Zdaj v njej nihče ne stanuje. Zdaj so tam gostilnice, kjer lahko posediš in kaj popiješ, poročna dvorana, lutkovno gledališče in še marsikaj.«
»Počakaj no, to je vse prehitro, kaj je gostilna in kaj je lutkovno gledališče in kaj je marsikaj?«
»Oprosti, pozabil sem, da nisi s tega planeta! Ko bova prišla do gradu, ti bom vse lepo razložil. Zdaj greva do vzpenjače, da nama ne bo treba peš oditi na grič.«
»Kaj je to, vzpenjača?«
»To je vozilo, ki ne smrdi in te popelje od vznožja na vrh griča, kjer stoji grad.«
»O, to bom pa z veseljem preizkusila!«
Za vogalom sva že zagledala spodnjo postajo vzpenjače.
»Počakaj!« sem dejal, se ustavil in pobrskal po žepih. Dva žetona za avtobus in pol evra.
»Najbrž ne bo dovolj! Peš se bova morala povzpeti na grad!« sem dejal. Stekla sva do vzpenjače, pogledala na cenik in odšla z dolgima nosovoma peš po strmi poti navzgor.

Na poti sva srečevala sprehajalce. Nekateri so bili oblečeni v športno opremo in so tako hiteli, da so bili zadihani in vsi rdeči v obraz.
»Kam pa se jim tako mudi?« je zanimalo Lojzo.
»Pravzaprav nikamor. Nalašč hitijo, da razgibajo roke in noge. To je dobro za zdravje, veš!«
»Aha. Za razgibavanje imamo mi kotaleč krompirček. Vstopiš vanj in pritisneš na zelen gumb. Krompirček se prične počasi kotaliti in vrteti, ti pa loviš ravnotežje in paziš, da ne padeš. Saj padeš lahko, ker je krompirček znotraj obložen z blazinami. Vendar ne padeš, če si dovolj spreten. Ko se naveličaš, pritisneš na rdeč gumb in krompirček se ustavi,« je razlagala.

September 2008