PESNIKI IN PISATELJI

ŠE ZGODBE ZAJCA Z.
Napisala Majda Koren
Ilustrirala Andreja Peklar

Založba Miš
Dob 2007

 

Kočijaž Matjaž

Kočijaž Matjaž in težka Nežka sta šla na golaž. A nekdo je pomotoma v golaž natresel janež, zato je bil golaž zanič in sta vsega pustila. Zdolgočaseno sta mešala po krožniku in nista vedela, kaj bi storila. Končno se je kočijaž Matjaž opogumil in poklical natakarja.
»Ta golaž je zanič!« je zavpil.
»To je laž!« mu je odvrnil natakar Tomaž.
Ker je Matjažu in Nežki ostal še drobiž, sta si naročila riž.
Riž je bil dober, pa sta vsega pojedla, da ni na krožniku ostalo niti zrno.

Vstala sta in odšla v mesto.
Zunaj je bil dež in zrak je bil svež. Težka Nežka je razprla dežnik, kočijaž Matjaž pa je dejal, da njemu dež prav nič ne škoduje. Na ulici je vladal vrvež, ljudje so s pisanimi dežniki v rokah hiteli sem in tja po opravkih. Toliko časa sta se sprehajala, da je Nežka dobila žulj na nogi!
Tedaj je mimo njiju prišel klatež in prosil za drobiž.
»Kaj, ti zvitež, sam si ga prisluži!« mu je zabrusil kočijaž Matjaž, težka Nežka pa je dejala:
»Poglej ga, siroteža, saj ni zlobnež ne hudobnež in ni sam kriv, da nima niti za živež!« in mu je v dlan stisnila nekaj kovancev.
Klatež se je lepo zahvalil. Skoraj čudež se mu je zdel, da je dobil drobiž za kak sadež.
Pa so šli vsak svojo pot: kočijaž Matjaž prevažat turiste s kočijo, težka Nežka v trgovino po obliž za žulj na nogi in klatež sedet v park na klopico pod smrečico, kjer bo v miru pojedel sadež, če mu ravno ne bo kak storž padel na glavo.

 

Februar 2008