PESNIKI IN PISATELJI

METULJ NA DEŽJU
Več avtorjev

Ilustrirala Marija Prelog
Društvo Jasa
Ljubljana 2002

 



Milan Dekleva

Ko je bila Nina majhna, je dobila psičko Jenny.
Tudi Jenny je bila majhna, zlatorjava puhasta kepica.
Nina in Jenny sta rasli, Nina počasi, Jenny pa hitro.
Kar naenkrat je bila Jenny velika, Nina pa še vedno majhna.
Oči je bil že dolgo dolgo velik, zato že dolgo dolgo ni razumel nekaterih stvari. Moral je prositi Nino, naj mu jih razloži.
"Zakaj psi rasejo hitro, otroci pa počasi?" je vprašal hčerko.
"To je zato," je pojasnila Nina, "ker psički hitreje umrejo. Ker hitreje umrejo, morajo hitreje živeti."
"Kolikokrat?"
"Sedemkrat hitreje."
"A to pomeni," je vprašal oči, "da doživijo sedemkrat manj stvari?"
Nina je odkimala z glavo. "Oči, oči. To pomeni, da so sedemkrat bolj občutljivi.
To pomeni, da ne zgubljajo časa. Zato so kar naprej ljubeznivi in dobre volje.
A si že videl psa, ki je slabe volje?"
"Ne," je rekel oči.
"No, vidiš. A si že videl psa, ki se dolgočasi?"
Oči se je nasmehnil. "Nisem. Ampak ne razumem, kako jim to uspe. Mene bi na njihovem mestu kar pobralo."
Nina ga je pogledala z začudenimi očmi. "Zakaj?"
"Dan za dnem gledajo v tla."
"To je zato," mu je pojasnila hčerka, "ker so psi bitja Zemlje. Ko vohljajo okrog, vejo, kdaj bo začela rasti trava, kdaj bodo iz brlogov pritekli zajci, kam se je namenil Varuh ptic."
"Kdo?" je oči debelo pogoltnil slino. "Varuh ptic?"
"Varuh ptic je krilati duh, ki kaže pticam, kje naj gnezdijo. Pokaže jim taka skrivališča, kjer so varne pred sovražniki."
"In kakšno zvezo ima to s psički?" je vprašal oči.
"Zelo pomembno zvezo. Čisto prav si ugotovil, da psi kar naprej gledajo v tla. Kljub temu pa vedo, kaj se dogaja na nebu. Zato vedo, ker poslušajo ptice.
Ptice jim sčivkajo nebesne podrobnosti. Do zadnje. V zameno pa psi pazijo na Varuha ptic, kadar hodi po tleh. Ko je Varuh ptic na tleh, ne vidi ljudi in avtomobilov, avti in ljudje pa ne vidijo njega. Če ne bi bilo psov, bi hitro prišlo do nesreče."
"Nisem vedel," je bil osupel oči. "Imajo psi tudi svojega vrhovnega varuha?"
"Ja," se je nasmehnila Nina, "imajo ga. Ime mu je Dlakavi tekač. Dlakavi tekač je duh daljav, zato se najboljše počuti med travniškimi vetrovi. Ne more pa psom pomagati v mestih, kjer ni nobenega prostora."
"Aha," se je zamislil oči, "zato moramo v mestih na pse paziti ljudje."
"Točno," se je zasmejala Nina. "Dlakavi tekač je pooblastil otroke, naj pazijo na mestne pse."
"Zakaj pa otroke?"
"Ker se samo otroci znajo igrati s svetom. Ker se otroci zabavajo s stvarmi, stvari pa zabavajo otroke. Ker otroci ne mislijo nase in na denar in na pralni prašek."
"Hm," je zamomljal oči.
"Nič hm," se je uprla Nina.
"Kako naj otroci skrbijo za pse, če še zase ne znajo skrbeti?"
Nina je nežno prijela očijevo dlan in rekla: "Starši morajo skrbeti za otroke, otroci pa za živali," je šepnila. "Saj si mi rekel, da so vse stvari na svetu povezane in same zase niso nič."
Oči je stisnil hčerkino dlan. Skupaj sta odšla na vrt, da bi Jenny odpeljala na sprehod na travnik. Jenny je veselo zalajala in od sreče poskakovala v zrak. Oči so se ji bleščale, v njih je bila čista čista svetloba. Ko so prišli na travnik, je Nina spustila Jenny, ki se je takoj pognala v tek.
"Pazi," je zavpil oči in zgrabil Nino za zapestje. Deklica je začudena obstala.
"Kaj pa je?" je vprašala.
"Malo je manjkalo, pa bi stopila na Dlakavega tekača," se je zasmejal oči.

September 2002