PESNIKI IN PISATELJI

PONOČI NIKOLI NE VEŠ
Cvetka Sokolov
Ilustriral Peter Škerl

(odlomek)

Miha opotekajoč se odnese vedro do šotora. Pljusk!

»Ja, kaj pa delaš?« se zgrozi ati.

»Preizkušam, ali streha drži vodo,« pojasni Miha. »Če bi ponoči začelo deževati, moram biti pripravljen na vse.«

Ati se ozre v nebo, na katerem se prižigajo prve zvezde.

»Močno dvomim,« reče.

»Nikoli ne veš,« odvrne Miha. »Ponoči pa sploh ne. Ne bi se čudil, če bi bila celo nevihta.« in za vsak primer še enkrat preveri, ali so vsi klini zares trdno v zemlji. Nato reče: »Zdaj pa še ogenj.«

»Ogenj?« se začudi ati.

»Ogenj, ogenj,« prikima Miha. »Da odženem divje zveri.«

»Aha!«

Mami pogleda na uro. »Zdaj pa spat!« odloči.

»Kaj pa pravljica za lahko noč?« vpraša Miha.

»Dobiš,« reče mami. »Steci v kopalnico in si umij zobe! Jaz grem po knjigo.«

 

September 2006