Rodila sem se v Celju, 4. oktobra 1951. Po maturi na gimnaziji v Celju sem študirala primerjalno književnost in literarno teorijo na FF v Ljubljani. Kot absolventka sem "zašla" med učitelje slovenščine, kar seveda sploh ni bil moj poklic, in tam zdržala pet let. Ker sem se od nekdaj ukvarjala z glasbo in gledališčem (moji gimnazijski profesorji so še danes mnenja, da bi morala postati pevka!) sem tudi na šoli, kjer sem poučevala, začela z otroškim gledališčem. Z gledališčem sem nadaljevala tudi potem, ko sem prestopila v svoboden poklic. V trinajstih letih sem z majhnimi in večjimi otroki ugledališčila praktično vso slovensko otroško in mladinsko poezijo - poleg ostalega seveda. Za potrebe tega gledališča so nastale tudi moje prve pesmi, zgodbe in dramski teksti za otroke in mladino, ki sem jih tudi sama režirala. Pisala sem seveda že mnogo prej. Poezijo za odrasle sem objavljala najprej v gimnazijskem glasilu Brstiči, pozneje v Dialogih, Mentorju, Obrazih. Niti pomislila nisem, da bi lahko kdaj pisala za otroke. Večino svojega življenja sem omahovala med glasbo, gledališčem in poezijo. Kot vidite, je nazadnje zmagala beseda.

Imam moža, dva naporna sinova, ki sta mi zrasla čez glavo - v vseh pogledih in dva mačka - sedemnajst letnega siamca Maksa in leto in pol staro mačjo princeso Ino. Strastno ljubim balet, vendar le vrhunski, se pravi, da ne izgubljam energije za ritomigačice, ki hočejo s poskakovanjem zgolj izgubiti kakšen kilogram in si pri tem nadeti ime plesalke. Moj najljubši instrument je violina, najraje poslušam klasično glasbo, ljubim tudi dober etno in jazz in Piazzolov tango, ki ga tudi rada plešem. Moj hobi je botanika, v vrtu fizikalim kot "zamorc", nimam izpita za avto in vozim kolo "Binner". Nikoli nisem marala iger z žogo, zame je žoga "žogla krogla" - skratka nekaj, kar te zadane na najbolj neprijetnem mestu. Moj veliki sladki greh je čokolada, hvala bogu, da delim ta greh tudi z ostalimi člani družine in se mi tako zdi manjši.
Ker dobivam veliko pisem učencev, v katerih me prosijo za izčrpno bibliografijo, prilagam tudi to.

Izdane knjige za otroke:

POEZIJA
Čaroznanke. Ilustr. Marjan Manček. Ljubljana 1990.
Zrnca sonca. Ilustr. Daniel Demšar. Ljubljana 1994.
Nebeške kočije. Ilustr. Daniel Demšar. Ljubljana 1994.
Klepetosnedke. Ilustr. Marjan Manček. Maribor 1996.
Duhec Motimir (pravljica v verzih). Ilustr. Damijan Stepančič. Ljubljana 2002.

PROZA
Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne. Ilustr. Franc Purg. Ljubljana 1985.
Popravljalnica sanj. Ilustr. Daniel Demšar. Ljubljana 1992.
Kam je izginil sneg. Ilustr. Andrej Trobentar. Ljubljana 1993.
Popravljalnica igrač. Ilustr. Mojca Cerjak. Ljubljana 1994.
Mavricij in lučka Svečana. Ilustr. Daniel Demšar. Ljubljana 1994.
Ure kralja Mina. Ilustr. Alenka Sottler. Ljubljana 1996.
Vejak. V Pikapolonica na prašni cesti, Ljubljana 1997.
Bajka o svetlobi. Ilustr. Svjetlan Junakovič. Ljubljana 1997.
Muc Mehkošapek. Ilustr. Svjetlan Junakovič. Ljubljana 1998.
Tri zvezde za celjske kneze. Ilust. Adrijano Janežič. Celje 2000.
Drevo srca. Maribor 2001.
Ukradene sanje. Ljubljana 2001.
Škrat s prevelikimi ušesi. Ljubljana 2002.
Pogašeni zmaj. Ljubljana 2003

TUJI PREVODI
Bajka o svjetlosti, prevela Mirjana Hećimovič, Zagreb 1997.
Mačak Mucko, prevela Mirjana Hećimovič, Zagreb 1998.

Uvrščena v hrvaška berila.

DRAMSKI TEKSTI
Ure kralja Mina. Ilust. Danijel Demšar. Ljubljana 2000.
Princesa kamnitih besed. Ilust. Danijel Demšar. Ljubljana 2000.
Ernica gosenica. Ilust. Danijel Demšar. Ljubljana 2000.
O petelinu in pavu. Ilust. Damijan Stepančič. Ljubljana 2001.
Mojca Pokrajculja. Ljubljana 2002.

RADIJSKE IGRE (že izvedene)
Kam je izginil sneg.
Princesa kamnitih besed.
O petelinu in pavu.
Ure kralja Mina.

Knjige za odrasle

Soneti Pesek v pesem. Murska Sobota 1999.
Soneti Poševno sonce. Ljubljana 2001.

PRIREDBE IN PREVODI
Pujs v mlaki. Napisal Martin Waddell. Ilustr. Jill Barton. Priredila B. Š. Žmavc. Ljubljana 1994.
Pojdiva domov, Mali medo. Napisal Martin Waddel. Ilustr. Barbara Firth. Priredila B. Š. Žmavc. Ljubljana 1994.
Mesto cvetja. Napisal Eveline Hasler. Ilustr. Stepan Zavrel. Priredila B. Š. Žmavc. Ljubljana 1994.
Doktor Belko. Napisala Jane Goodall. Ilustr. Julie Litty. Prevedla Bina Štampe Žmavc. Ljubljana 1999.
Ali ima tudi kenguru mamo. Napisal in ilustr. Carle Eric. Prevedla Bina Štampe Žmavc. Ljubljana 2000.
Daj mi poljubček. Napisal Loupy Christophe. Ilust. Tharlet Eve. Prevedla Bina Štampe Žmavc. Ljubljana 2001.
Poljubček za lahko noč. Napisala Hest Amy. Ilust. Jeram Anita. Prevedla Bina Štampe Žmavc. Ljubljana 2001.
Zajčkova knjiga pravljic. Napisala in ilust. Jeram Anita. Prevedla Bina Štampe Žmavc. Ljubljana 2001.
Zelo osamljena kresnička. Napisal in ilustr. Carle Eric. Prevedla Bina Štampe Žmavc. Ljubljana 2002.
Zelo tih čriček. Napisal in ilustr. Carle Eric. Prevedla Bina Štampe Žmavc. Ljubljana 2002.
Ali se ne počutiš dobro, Poldek? Napisala Hest Amy. Ilust. Jeram Anita. Ljubljana 2002.

UPRIZORITVE
Krstna uprizoritev Cirkusa cigumigusa v Lutkovnem gledališču Ljubljana 1994.
Krstna uprizoritev Ur kralja Mina v Lutkovnem gledališču Maribor 1996.
Krstna uprizoritev Bajke o svetlobi v Lutkovnem gledališču Maribor 1998.
Krstna uprizoritev Krave v cirkusu v Lutkovnem gledališču Ljubljana 1998.
Krstna uprizoritev Mojce Pokrajculje v SLG Celje 1998.
Krstna uprizoritev Ernice gosenice v Lutkovnem gledališču Maribor 2000.
Krstna uprizoritev O velikem strahu Buholinu v Lutkovnem gledališču Maribor 2001.
Šansoni Čas izgubljene nežnosti, v izvedbi dramske igralke Mete Vranič, spremljevalni program Borštnikovega srečanja 2002.

NAGRADE
Zlata Linhartova značka ZKOS za režijo in besedilo igre O velikem strahu Buholinu 1986.
Nagrada Zlata palčka za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino na anonimnem natečaju 1994 (za dramski tekst Ure kralja Mina).
Zmagala na anonimnem natečaju za izvirno radijsko igro za otroke Radia Slovenija 1996 Princesa kamnitih besed.
Finalistka Večernice 1997 z Urami kralja Mina.
Finalistka Večernice 1999 z Mucom Mehkošapkom.
Finalistka Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko 1999 z zbirko sonetov Pesek v pesem.
Klemenčičeva nagrada na anonimnem natečaju za najboljšo slovensko izvirno lutkovno igro festivala Klemenčičevi dnevi in Društva pisateljev za Ernico gosenico 1999.
Mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak (2. nagrada) za leto 2000 v Varšavi za Muca Mehkošapka.
Finalistka za Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo 2002 s Cesarjevimi preoblekami.
Finalistka Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko 2002 z zbirko sonetov Poševno sonce.
Finalistka Večernice 2002 z zbirko pravljic za odrasle otroke Ukradene sanje.
Finalistka Jenkove nagrade za najboljšo pesniško zbirko 2002 s soneti Poševno sonce.
Zmagala na anonimni natečaju Radia Slovenija za izvirno radijsko igro za otroke 2003 O kuri, ki je izmaknila pesem.

Vir: COBISS 2003

Celje, maj 2004