Rojena: 4.1.1964 v Ljubljani
Naslov: Barjanska 13, 1000 Ljubljana
Izbor literature:
- NEBOMSKE PESMI 1994
- ZAKLENJENI VOLK 1997
- LENA LUNA
1998
Živjo!
Naj se najprej predstavim.
Kar s pesmijo: "Domača naloga":
JAZ V ZRCALU.
Kako naj napišem nalogo,
da bo ocena "odlično"?
Kako naj sebe predstavim,
da bo zvenelo resnično?
Modre oči in pege
pokaže zrcalo na steni;
a dosti bolj zanimivo
je drugo, skrito v meni:
nenehno se slika spreminja,
od želje do želje hitim.
Nemirno srce mi razbija,
že danes v jutri bežim.
Zagledam se vase,
globoko; misel na misel pada.
Zrcalce, zrcalce povej,
kaj hočem in kaj bi rada...
V pesmi povem, da imam pege (ki se na fotografiji
ne vidijo). In nikoli me ni motilo, da jih imam. Mislim, da zato
ne, ker je bila v času, ko sem začela hoditi v šolo, zelo popularna
Pika Nogavička. Takrat so na televiziji predvajali nadaljevanko
o njenih dogodivščinah.
Otroci in odrasli me velikokrat vprašajo zakaj pišem
pesmi. Pesmi seveda ne pišem ves čas! Včasih dolgo ne napišem nobene.
"Dolgo" pomeni "različno dolgo" - včasih celo nekaj mesecev. A tudi
sama sem se vprašala:
PESEM ODKOD?
Odkod se pesem vzame?
Jo muza kar narekuje?
Kje pa muza stanuje,
kako sploh muza živi?
Zakaj včasih dolgo molči?
................
Če močno se prestrašim,
lahko kar stran jo pobrišem!
Ali pa pesem napišem -
od samega strahu!
Ojoj! Če jeza me prime,
padajo nove rime -
naravnost na bel papir!
Dokler ne pride mir.
In če močno se zaljubim,
spet boste name jezni.
Šla bom v kakšen kot
in pesnila svoji ljubezni.
Kadar se žalost me loti,
tiho čepim v samoti,
v solze pero pomakam,
žalostno pesem počakam.
Raje bom kar vesela!
Svet je tako preresen!
Močno v svinčnik ugriznem
in pišem navihano pesem.
Moje pesmi so namenjene otrokom - od najmlajših
v vrtcu, do zelo "velikih", celo odrasli jih "smejo" brati.
In drugače? Hodim v službo, rada sem s svojimi
prijatelji, rada imam počitnice (to besedo imam raje kot dopust),
rada imam še... ne vsega ne povem! Pa tudi - vedno se zgodi kaj
novega in nikoli ne veš kaj lepega te še utegne presenetiti... novega
in nikoli ne veš kaj lepega te še utegne presenetiti..
Barbara Gregorič Gorenc |