|
Juhuhu pa ena gnila plastenka!
Detektivki IZI & BIZI
Napisala Aksinja Kermauner
Ilustrirala Petra Preželj
Založba Miš
Dob 2005
Odlomek
 Izi in Bizi se pritajita in mine nekaj minut, preden si upata pomoliti glavo izza jadrovine. Nadlumpa stojita na palubi in videti je, da se prepirata.
Modri se nasmehne: »Santa polenta! Si pa res reva, Zeleni. Kaj kaj pa te moti pri vsej stvari, a? Za to, da vzameva smeti, dobiva en cel kup denarja. Denar, razumeš!«
»Tut jest nisem tolk zagaman, da ne bi zastopu, če mi rečeš gnar. Pa sej nama ga je Mogočnik že dau!«
Natančno vidita, kako si Zeleni zbegano vrta po nosu. Zločinski pacek!
Modri pa se šefovsko ustopi pred debelušnega sodelavca:
»Samo polovico, dragi moj kamerad. Ostalo dobiva, ko nama izroči še ostale pošiljke. To bo jutri. Zdaj morava pa izprazniti še nekaj vreč, se spomniš?« Poveljniško pomiga s prstom.
»Na delo! Pa pazi, da ti ne spodrsne, paluba je mokra!«
»Vem, sej sem jo jest pucov. Sej si šef, ampak tud jest nisem od muh,« godrnja Zeleni in že vleče sivo vrečo proti ograji palube. Težka je, Zeleni se napreza, zato mu Modri prihiti na pomoč. Prizadevno se sklonita, poprimeta in zagrabita vrečo v tesen objem. V vodo jo bosta zavalila! prešine detektivki. Tega jima ne smeta dovoliti!
Tisti hip, ko jima jo uspe dvigniti in nasloniti na ograjo palube, prijateljici kot panterici skočita pred njiju.
»Stoj!« zarjuje Izidora z detektivskim glasom. »Kriminalca nemarna, spet počneta packarije!«
»C c, res se skrajno neekološko obnašata,« strogo doda Bizi.
»Smrt u gatah, sej sem vedu, de se ne bo dobr kunčal,« javskne Zeleni, spusti vrečo in gleda nedolžno kot dojenček.
»AAA?« Modri se zabulji v njiju. Ko ju spozna – kajti stari znanci so, vendar na drugi strani pravice – si zelo hitro opomore od presenečenja. »Spet vidve!« reče s hladnim glasom. »Vohljata, a? Ampak tokrat nama ne moreta prav ničesar dokazati. Delava morda kaj napačnega?«
»Kaj pa je tole v vrečah?« zaseka Bizi, slavna detektivka.
»A tole?« Zbegano pogleda vrečo, ki mu leži ob nogah. »Ja, tole je, tole je … eee … seveda … jasno, tole je hrana za ribe, a ne, Zeleni, ribice sva hotela nahraniti!« se utrne Modremu in naglo sune Zelenega pod rebra.
|
