Zvonko Čoh

vonka sem obiskal v velikem ateljeju, ki ga deli z Milanom Eričem.
Zmotil sem ga sredi dela, oziral se je naokrog, kaj mi lahko ponudi in končno je v nekem predalu našel škatlo piškotov, ki mu jih je podarila teta. Stari niso bili niti teden dni, zato sem pogumno segel v škatlo in jo izpraznil, še preden sva končala s pogovorom.

a svet je prišel 7. avgusta 1956, mladost je preživel v Rogaški Slatini, kamor se še zdaj pogosto vrača.
Čisto majhen je najraje listal po starih nemških leksikonih in študiral risbe lokomotiv ter drugih strojev in občudoval natančne risbe živali.

osnovni šoli je pripadal bandi z imenom Džemaraci, ki so jo sestavljali Džero, Matjaž, Rado in Cic. Cic je namreč Zvonkov nadimek, tako kot je moj Župca. Bili so res grozna banda. Sedeli so na klopici v parku, nekdo je povedal šalo in že so vsi planili v krohot in se nakrohotali do solz. To so bili še tisti časi, ko so se bali punc, zato se niso kaj prida smukali okrog njih, pač pa so izdelovali vseh vrst orožja iz lesa: frače, pištole in puške.

akrat so bili Zvonkova velika strast smučarski skoki. Da je le zapadlo 5 centimetrov snega, že je pritekel na plano z lopato in s smučmi, zgradil skakalnico in treniral. Njegov rekord je 36 metrov, dosegel ga je pri trinajstih letih. Nekoč je na treningu pošteno padel in se prikotalil do izteka skakalnice ves bel kot sneženi mož. Spet so njegovi prijatelji planili v smeh, on pa jim je jezno odvrnil: "Ja, vi se lahko smejite, jaz bom pa iskal očala v snegu!" in planili so v še večji krohot in se valjali v snegu od smeha, kajti Zvonko je imel očala ves čas lepo na nosu.

otem je prišel Zvonko v Ljubljano, kjer je najprej končal Srednjo šolo za oblikovanje. Tu mu je najbolj ostal v spominu profesor Žnidaršič, ki jim je pouk risanja pogosto popestril z duhovitimi opazkami.

ato je sledil študij na Akademiji za likovno umetnost. V tem obdobju je začel razmišljati o svoji prihodnosti, kaj naj postane, katero likovno ustvarjanje mu je najbolj blizu. Imel je obdobje slikanja, prodal nekaj slik, a se kmalu usmeril v gibanje v likovni umetnosti, v animacijo, in začel risati kratke animirane filme. Takrat, pri 22 letih, je začel tudi ilustrirati. Do sedaj je ilustriral okrog 30 knjig, ves čas pa se lahko srečujemo z njegovimi ilustracijami tudi v mladinskih revijah in časopisih.

jegov vzornik med ilustratorji je Franc Podrekar, ki je na svojstven način upodobil Butalce. Zvonko si želi, da bi te zgodbe tudi sam kdaj narisal.

ajraje ilustrira s tempera barvicami. Za prvo silo jih ima nekaj spravljenih kar v prenosnem kovčku - enako kot imajo poslovni možje s seboj prenosni računalnik.

Za svoje delo je Zvonko prejel že precej nagrad in priznanj, veliko tudi razstavlja. Ena najbolj imenitnih knjig je zagotovo Enci benci na kamenci, v kateri ilustracija obogati in razširi pomen posameznih verzov.

zadnjem času je Zvonku povzročal največ preglavic in veselja hkrati Kekec, ker je ob njem preizkušal drugačne možnosti ilustriranja. Like je risal po filmskih predlogah, za gorska ozadja je moral v hribe in si pomagati s slikami iz koledarja.

o je bilo čisto drugačno delo kot Rozmanovi Walter Parsifal, Strah in Lenoba - ti morajo kar v celoti nastati v Zvonkovi glavi, ker jih poprej še živa duša ni videla. Zdaj, hvala bogu, vsaj vemo, kakšni izgledajo! Andrej Rozman Roza je človek, za katerega Zvonko najraje ilustrira, pa naj so to njegove "odpuljene" pesmi ali pa priredbe starih zgodb.

adar Zvonko ne ilustrira, riše animirane filme, samo nekaj minutne ali še krajše (če so namenjeni za tv spote), najdaljši med njimi pa je kar celovečerni risani film z naslovom Socializacija bika?, ki sta ga z Milanom Eričem ustvarjala dolgih deset let. Saj bi ga bila prej dokončala, a oba, Zvonko in Milan sta morala vmes početi še druge reči, ker se z risanjem filmov ne moreš preživljati.

elo pri mizi v ateljeju je naporno, zato je izumil svojo "minuto za zdravje". Vsako uro si vzame odmor, napravi nekaj sklec in počepov, si zaigra na kitaro in spet sede in slika naprej.

rosti čas? Nekaj ga ostane in Zvonko ga porabi za oglede filmov. Pogosto ga lahko srečate v kinoteki ali v kinu Dvor. Ravno tako kot umetniške filme si rad ogleda tudi pravo akcijo, na primer Arnolda Schwarzeneggerja. Meni je priporočil, naj razen akcije doma na teveječku gledam še Discovery in Animal Planet.

Župca 2003