Maša Kozjek

ojena je bila 18. decembra 1974 v Ljubljani. Malodane od rojstva dalje živi v Polhovem Gradcu, malem mestecu blizu Ljubljane.
Ko je bila majhna, je bilo najlepše plezati po drevesih. Nekoč so očeta pregovorili, da je otrokom zgradil hišico na drevesu, kjer so se igrali celo poletje. Zelo rada je risala, tako, z nosom nad papirjem in pogosto tarnala, da jo boli glava. Pa so v prvem razredu ugotovili, da punca potrebuje očala. Pri priči so jih kupili in Mašini glavoboli so izginili.

ed knjigami je najraje prebirala Mladega vedeža, sicer pa je od mame podedovala zajeten kup knjig in jih še in še prebirala. Večkrat je prebrala Vžigalnik z ilustracijami Kostje Gatnika, Martina Krpana pa je znala na pamet, saj ga je ne le brala, temveč znova in znova poslušala na kaseti.

snovna šola je pet minut hoda od doma, ona pa je tako rada hodila v šolo, da je vedno prišla tja vsaj pol ure prej, preden so se odprla vrata. Obiskovala je različne krožke in dodatni pouk za vse mogoče predmete. Vsako leto je opravila bralno značko. In ne le eno. S sošolci, ki so radi brali, so se domenili, da bodo osvojili kar več bralnih značk: za vsake štiri prebrane knjige nova značka. Pa si jih je v letu dni nabrala tudi osem. Ne spominja se, da bi imela likovno vzgojo posebej rada - ko pa je prišla domov, je vedno kaj narisala.V tistem času je največ risala modna oblačila. Zato se je tudi vpisala na srednjo šolo za oblikovanje, modno smer in jo uspešno zaključila.

ledil je študij na Akademiji za likovno umetnost, oblikovalska smer. Tu je z veseljem poslušala predavanja o fotografiji, ilustraciji in tipografiji. Med profesorji se ji je najbolj vtisnil v spomin njen mentor Ranko Novak.
Maša med drugim pravkar končuje diplomsko delo: nov znak za slikaniško zbirko Najlepše pravljice.

času študija se je seznanila z računalniki. Najprej so imeli na akademiji prastare "škatle", proti koncu študija pa so že bili na voljo najmodernejši računalniki z vso dodatno opremo, tako da se je dodobra izpopolnila v delu z njimi in tako lahko sodelovala pri nastanku elektronske slikanice o Mačku Muriju. Pravzaprav so vse izdaje, kjer je ilustrirala Mačka Murija, nastale neposredno na računalniku: slikanica Mačji sejem, sestavljanka z MM in abeceda.
Všeč so ji dela naših starejših ilustratorjev, po katerih se zgleduje. Tu in tam si kupi tujo slikanico, ki ji je posebno všeč, občuduje ilustracije v njih in premleva, kako bi tudi svojim ilustracijam dodala kaj novega, izvirnega.

rve ilustracije je objavila v reviji Ciciban leta 1996, ko je obiskovala tretji letnik akademije. S to revijo še danes veliko sodeluje, najljubše delo do sedaj pa ji je slikanica Volk in sedem kozličkov.
Ko konča Makarovičevo Miška spi, ji bo verjetno ta najljubša, saj je pri ilustratorjih že tako, da so jim zadnja dela najljubša. Komaj čakam, da si to slikanico ogledam!

aša ilustrira še berila in učbenike, sodeluje z oglaševalskimi agencijami in včasih po naročilu arhitektov riše podobe hiš.
Med pesniki in pisatelji se ji je priljubil pesnik Miroslav Košuta. Skupaj sta predstavljala knjigo Lestev in sirček in spominja se, kako so otroci kot uročeni poslušali pesnika, ko je recitiral svoje zgodbe in pesmi.

a svoje delo je Maša prejela že nekaj nagrad: Zlato ptico za slikanici Mačji sejem ter Lestev in sirček. Slikanica z ilustracijami Zvonka Čoha Obuti Maček, ki jo je oblikovala, je na knjižnem sejmu v Ljubljani prejela priznanje za najlepše oblikovano knjigo leta 2003.

ehnika - v začetku je uporabljala barvne tuše, danes največ dela z akrilom. Dela počasi. Za slikanico porabi vsaj pol leta. Pravi, da je ilustriranje stvar navdiha, da mora biti tudi pravo vreme in pravo razpoloženje v zraku, da lahko nastane dobra ilustracija. Z mislimi se potopi v zgodbo, si jo naslika v glavi in nato skicira na papirju.

obica, v kateri ustvarja, ni velika. Na policah so spravljeni celi šopki čopičev. Mislil sem, da še vse uporablja, pa so to pravzaprav odsluženi čopiči, le ločiti se ne more od njih. Zelo je pozorna na kvalilteto čopičev in barv. Zdaj ji je jasno, zakaj ji v osnovni šoli ni nič uspelo narisati tako, kot bi hotela, saj se ji tedaj še sanjalo ni, da obstajajo tudi zelo dobri čopiči, papirji in barve.

osebnih konjičkov Maša nima, razmišlja pa, da je ilustriranje njen hobi in grafično oblikovanje njen poklic. V vsakdanjem življenju pa se oboje tesno prepleta.

ada hodi na izlete, predvsem take, kjer si lahko ogleduje kulturne znamenitosti ali gradove. Zelo ji je všeč dolina Krke, kjer se ob reki skriva kar nekaj gradov in gradičev. Med klepetom z njo sem vendarle ugotovil, da precej gleda filme in veliko bere. Vsem obiskovalcem na Župci priporoča, naj preberejo "Štoparski vodnik po galaksiji". Saj vem zakaj, pa ne povem! Kar sami si ga preberite, hihi.
Med delom posluša glasbo, vsak njen gib pa spremlja črn maček, ki kuka skozi okno.

Župca, oktober 2004